V naravi ni črt. So samo barvita območja, drugo nasproti drugega.
Édouard Manet, (1832 - 1883), francoski slikar
Édouard Manet, (1832 - 1883), francoski slikar
ČRNO TELO, BELA SVETLOBA IN BARVE
POVZETEK
Kadar retino v človeškem očesu zadenejo vse tri osnovne barve v določenem razmerju, naši možgani dražljaj interpretirajo kot belo svetlobo. Bel list papirja bomo – kadar ga bomo gledali samega – poimenovali bel, četudi je v resnici obarvan modro ali rumeno. To se zgodi zato, ker smo navajeni na stanovitnost barve poznanega objekta. Kamera pa se ne prilagaja in ne tolmači rezultatov, temveč preprosto zabeleži in reagira na del spektra elektromagnetnega valovanja, ki osvetli fotografsko občutljiv material. V tem učnem sklopu si bomo pogledali kaj je to bela svetloba in od česa so odvisne barve predmetov.
PRAKTIČNI PRIMER : KAKŠNE BARVE SO SENCE?
Demonstracija pogovora v razredu, kadar poskušamo skupaj ugotoviti, kakšne barve so sence.
Profesor (nič hudega sluteč):
Eno zelo preprosto vprašanje: kakšne barve so sence v naravi?
Dijaki (prešerno, prav tako brez zle slutnje):
Sive!
Zvonec (oznani napačni odgovor):
Eeeee!
Najpogostejši odgovor je seveda, da so sence sive. Nekateri boste dejali, da so brez barve. Spet drugi boste drznejši in boste ponudili kar cel barvni spekter. A brez skrbi, z vami ni prav nič narobe. Zelo redki so namreč tisti ljudje, ki zmorejo videti barvo senc. Ne zato, ker bi bilo to tako nenavadno, ne, le naši možgani delujejo drugače. Navajeni smo na stanovitnost barv. To pomeni, da možgani znane objekte (denimo bel list papirja, sneg …) vedno interpretirajo v enaki barvi. Sneg se nam bo vedno zdel bel, preprosto zato, ker ga bodo takšnega ustvarili možgani. Nekaj podobnega se zgodi s sencami. A nadaljujmo z našo navidezno učno uro!
Profesor (pretanjeno):
Pomislite, kaj je pravzaprav senca? Navedite nekaj mogočih odgovorov!
Dijaki (preplašeno):
Ja … sence so tam, kjer ni svetlobe.
Pa je to res? Žal … ne! Če bi bilo, potem namreč ne bi nikoli več našli pokrovčka vašega objektiva, ki vam je padel na tla tam sredi gozda. To pomeni, da v senci vendarle najdemo svetlobo.
Profesor (rahlo nestrpno):
Pomislite od kod prihaja svetloba, ki osvetljuje senčni del!
Dijaki (samo redki upajo tiho zamrmrati predloge):
… in …
Profesor:
Ne. Od sonca že ne. Prav tako samo delno na osvetljenost senc vpliva odbita svetloba. Razmišljajte naprej! Približajmo se problemu drugače: Kateri je za soncem najpomembnejši izvor svetlobe?
Dijaki:
Luna, megla, luči, kresničke, zvezde, burek …
Ker dijaki ponujajo vedno več možnosti, ki imajo vse manj povezave z resničnostjo, na tem mestu zapuščamo virtualno situacijo. Oglejte si torej sliko na naslednji strani in pomislite, kaj poleg sonca osvetljuje fanta in dekle na njej!
Eno zelo preprosto vprašanje: kakšne barve so sence v naravi?
Dijaki (prešerno, prav tako brez zle slutnje):
Sive!
Zvonec (oznani napačni odgovor):
Eeeee!
Najpogostejši odgovor je seveda, da so sence sive. Nekateri boste dejali, da so brez barve. Spet drugi boste drznejši in boste ponudili kar cel barvni spekter. A brez skrbi, z vami ni prav nič narobe. Zelo redki so namreč tisti ljudje, ki zmorejo videti barvo senc. Ne zato, ker bi bilo to tako nenavadno, ne, le naši možgani delujejo drugače. Navajeni smo na stanovitnost barv. To pomeni, da možgani znane objekte (denimo bel list papirja, sneg …) vedno interpretirajo v enaki barvi. Sneg se nam bo vedno zdel bel, preprosto zato, ker ga bodo takšnega ustvarili možgani. Nekaj podobnega se zgodi s sencami. A nadaljujmo z našo navidezno učno uro!
Profesor (pretanjeno):
Pomislite, kaj je pravzaprav senca? Navedite nekaj mogočih odgovorov!
Dijaki (preplašeno):
Ja … sence so tam, kjer ni svetlobe.
Pa je to res? Žal … ne! Če bi bilo, potem namreč ne bi nikoli več našli pokrovčka vašega objektiva, ki vam je padel na tla tam sredi gozda. To pomeni, da v senci vendarle najdemo svetlobo.
Profesor (rahlo nestrpno):
Pomislite od kod prihaja svetloba, ki osvetljuje senčni del!
Dijaki (samo redki upajo tiho zamrmrati predloge):
… in …
Profesor:
Ne. Od sonca že ne. Prav tako samo delno na osvetljenost senc vpliva odbita svetloba. Razmišljajte naprej! Približajmo se problemu drugače: Kateri je za soncem najpomembnejši izvor svetlobe?
Dijaki:
Luna, megla, luči, kresničke, zvezde, burek …
Ker dijaki ponujajo vedno več možnosti, ki imajo vse manj povezave z resničnostjo, na tem mestu zapuščamo virtualno situacijo. Oglejte si torej sliko na naslednji strani in pomislite, kaj poleg sonca osvetljuje fanta in dekle na njej!
UČNE VSEBINE
Svetlost
Svetlost objektov je posledica različne količine odbite svetlobe. Predmeti del svetlobe odbijejo, del pa jo vsrkajo (in se pri tem segrejejo). Več svetlobe kot vpijejo, manj je seveda odbijejo – temnejši se nam zdijo. Tako denimo kreda odbije približno 95 % svetlobe, ki jo osvetli, črn žamet pa le nekaj odstotkov.
Če pogledamo povprečno osvetljeno pokrajino in merimo odbito svetlobo, ugotovimo, da je povprečna vrednost odbite svetlobe v naravi okoli 18 %. To je eno najpomembnejših spoznanj, ki omogoča merjenje svetlobe in pravilno nastavitev osvetlitve v fotografiji.
Barva objektov pa je odvisna od treh dejavnikov. Najprej je tukaj seveda izvor svetlobe (razporeditev energije znotraj spektra). Drugi pomemben dejavnik je tekstura materiala. To področje povzroča še posebej veliko preglavic umetnikom pri 3D računalniški animaciji. Zakaj? Svetloba se namreč ne odbija samo od površine. Prodre lahko tudi v globino (koža, porcelan …) ali pa proseva skozi materijal (steklo, voda …). Vsi trije elemetni vplivajo na barvo. In nenavsezadnje je tukaj tudi spektralna občutljivost človekovega očesa. O tem bomo spregovorili podrobneje v naslednjem učnem modulu. Na tem mestu pa si najprej poglejmo kako na barvo vpliva tekstura materijala iz katerega je dolčen objekt sestavljen. Oglejte si naslednjo skico.
Bela svetloba
Kadar retino v človeškem očesu zadenejo vse tri osnovne barve sočasno naši možgani dražljaj interpretirajo kot belo svetlobo. Vendar pozor! V resnici bela svetloba ni sestavljena iz enakomernih količin rdeče, modre in zelene. Belo barvo dojamemo kot belo kadar je spektralna sestava svetlobe PRIBLIŽNO enaka 60% rdeče, 30% zelene in 10% modre. Zakaj? Oglejti si graf občutljivosti človeškega očesa za barve.
Graf nam lahko pove kar nekaj stvari. Najprej to, da imamo tri tipe čepkov od katerih je vsak tip občutljiv za določeno barvo. Kot organ pa lahko takoj vidimo, da je oko najbolj občutljivo za modro barvo, nato za zeleno in šele na koncu za rdečo. Vendar pa to velja za na dnevno svetlobo prilagojeno oko. Ponoči, ko gledamo predvsem s paličicami je stvar drugačna. Oglejte si naslednja dva grafa, ki prikazujeta naš "dnevni vid" in "nočni vid". in ji primerjajte med seboj!
Belo barvo definira naš glavni vir svetlobe – sonce. V fotografiji in pri snemanju je definirana s temperaturo 5600 K. Točneje z barvo svetlobe, ki jo ima sonce ob jasnem vremenu, na dan poletnega enakonočja, ob 12.00 v Washington D.C, ZDA. Ali tako je vsaj bilo v časih, ko smo kot enoto za razdaljo utemeljevali na podlagi prametra. Po nekaterih virih se je medtem zaradi megličastega ozračja temperatura svetlobe na tej lokaciji spustila na 5400 K. Toda odkar za definicijo uporabljamo bolj znanstvene metode je to relativno nepomembno. Preverite na spletnih straneh kako je bela svetloba definirana danes! Vedeti morate, da je bela svetloba definirana kot zmes različnih barv. Ne samo rdeče, zelene in modre, temveč tudi vseh ostalih. Najbolje jo ponazori naslednji graf.
Béla je barva z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue). Vtis bele svetlobe lahko ustvarimo z mešanjem primarnih barv (rdeče, zelene in modre) po postopku, imenovanem »aditivno mešanje«, omeniti pa je treba, da se takšna osvetlitev znatno razlikuje od bele svetlobe, ki jo seva razžarjeno črno telo. (povzeto po: Wikipediji)
Črno telo
Čŕno teló je telo, ki absorbira vse valovanje, ki pade nanj. To je teoretično telo, najbljižji približek pa je majhna luknja v črni škatli, ki ima stalno temperaturo. Valovna dolžina valovanja in jakost, ki ga črno telo oddaja, je odvisna samo od njegove temperature in se lahko pojasni s pomočjo kvantne teorije. O črnem telesu bomo precej več povedali v nadaljevanju, ko bomo pisali o temperaturi svetlobe in s tem povezani barvi. Na tem mestu naj bo dovolj, da pojem omenimo in ga na kratko predstavimo.
POVZETEK
Videli smo torej, da je barva nekega predmeta kaj malo »resnična«, temveč v veliki meri odvisna od naše zaznave. Od načina, kako jo dojemamo. Povedali smo tudi, da je barva predmeta odvisna od dveh ključnih dejavnikov: od tega, s katerimi valovnimi dolžinami (barvo) svetlobe ga osvetlimo, in od lastnosti samega predmeta, da določene valovne dolžine svetlobe vsrka, druge pa odbije.
NALOGE OB KONCU POGLAVJA
Kaj je spekter elektromagnetnega
valovanja?
Kako bi v enem stavku opisali svetlobo?
Od česa je odvisna svetlost nekega objekta?
Kako bi nekomu, ki ni prebral tega učbenika, razložili, kaj je to svetloba?
Kako bi prijatelju ali znanki razložili, zakaj vidimo barve?
Prijateljico fotografirate na spomladanskem travniku. Kaj menite, kakšen barvni pridih ima njegova ali njena koža?
Prijatelja fotografirate poleti ob morju. Kakšen barvni pridih morate upoštevati?
Fotografirate v notranjosti, zunaj se že temni, a je še vedno dovolj svetlo, da svetloba osvetljuje prostor.
S katerimi barvnimi pridihi se boste morali soočiti?
Ob hiši, kjer fotografirate poroko, imajo velik travnik. Ovekovečiti želite mladoporočenca in narediti prav posebno fotografijo. Pozno popoldan je že, sence so daljše, svetloba topla in prijetna (sta to res prava izraza, s katerima jo lahko opišemo?). Ko mladoporočenca postavite v ustrezni položaj, vidite, da ju osvetljuje tudi svetloba iz hiše. Če k temu dodamo še tiste zadnje svetlobne žarke, kot jih v tem času pošilja sonce, dobimo tri vire svetlobe s katerimi moramo računati in jih uskladiti. Kateri so to in kaj lahko storite, da jih izenačite?
Kako bi v enem stavku opisali svetlobo?
Od česa je odvisna svetlost nekega objekta?
Kako bi nekomu, ki ni prebral tega učbenika, razložili, kaj je to svetloba?
Kako bi prijatelju ali znanki razložili, zakaj vidimo barve?
Prijateljico fotografirate na spomladanskem travniku. Kaj menite, kakšen barvni pridih ima njegova ali njena koža?
Prijatelja fotografirate poleti ob morju. Kakšen barvni pridih morate upoštevati?
Fotografirate v notranjosti, zunaj se že temni, a je še vedno dovolj svetlo, da svetloba osvetljuje prostor.
S katerimi barvnimi pridihi se boste morali soočiti?
Ob hiši, kjer fotografirate poroko, imajo velik travnik. Ovekovečiti želite mladoporočenca in narediti prav posebno fotografijo. Pozno popoldan je že, sence so daljše, svetloba topla in prijetna (sta to res prava izraza, s katerima jo lahko opišemo?). Ko mladoporočenca postavite v ustrezni položaj, vidite, da ju osvetljuje tudi svetloba iz hiše. Če k temu dodamo še tiste zadnje svetlobne žarke, kot jih v tem času pošilja sonce, dobimo tri vire svetlobe s katerimi moramo računati in jih uskladiti. Kateri so to in kaj lahko storite, da jih izenačite?
DEJAVNOSTI
Izberite si poljuben predmet bele barve (npr. list papirja) in ga fotografirajte: (1) zunaj na soncu, (2) pod umetno svetlobo – žarnico in (3) pod neonsko svetlobo. Če boste delali z digitalnim fotoaparatom, primerjajte posnetke med seboj. Videli boste, da je objekt, ki na sončni svetlobi izpade bel v senci modrikast, fotografiran pod umetno lučjo rumenkast in fotografiran pod fluorescentno svetlobo – zelenkast. Razmislite zakaj!
KLJUČNE BESEDE (vir: SSKJ)
Interpretacija
interpretácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
Stanovitnost
stanovítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stanovitnega človeka: poznal je njegovo stanovitnost; stanovitnost in doslednost // star. nespremenljivost, stalnost: stanovitnost običajev; stanovitnost vremena
Nasičenost
nasíčenost -i ž (ȋ) lastnost, stanje nasičenega: nasičenost tržišča; nasičenost zraka z bencinskimi hlapi, vlago; doseči mejo nasičenosti / knjiž., ekspr. njegove želje ne poznajo nasičenosti; doživljajska nasičenost ● ekspr. plesati do nasičenosti zelo veliko
Absorbirati
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo.
interpretácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju
Stanovitnost
stanovítnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost stanovitnega človeka: poznal je njegovo stanovitnost; stanovitnost in doslednost // star. nespremenljivost, stalnost: stanovitnost običajev; stanovitnost vremena
Nasičenost
nasíčenost -i ž (ȋ) lastnost, stanje nasičenega: nasičenost tržišča; nasičenost zraka z bencinskimi hlapi, vlago; doseči mejo nasičenosti / knjiž., ekspr. njegove želje ne poznajo nasičenosti; doživljajska nasičenost ● ekspr. plesati do nasičenosti zelo veliko
Absorbirati
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ) fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo.
V RAZMISLEK
V resnici v naravi čistih barv skorajda ni. Rumena barva zavzema na primer tako majhen del spektra EM-sevanja, da objekta, ki bi od vse vpadne svetlobe oddal samo valovne dolžine rumene barve, sploh ne bi opazili oz. bi ga videli kot črnega. Čisto rumeno barvo vidimo lahko zelo redko. Primer je na primer svetloba natrijeve žarnice v cestnih svetilkah, ki zaradi posebne spektralne sestave vsebuje velik odstotek »čiste« rumene svetlobe.
ALI STE VEDELI?
Rumeno barvo lahko vidimo bodisi kot čisto rumeno (del spektra elektromagnetnega valovanja z valovnimi dolžinami med 575 in 590 nm) ali pa kot ustrezno mešanico rdeče in zelene. Naše oko oz. možgani ne opazijo razlike.
V VEDNOST
In še nagradno vprašanje za »najvišjo nagrado«: Kateri slikar je prvi upodabljal sence, takšne kot so? Gre za izjemnega francoskega impresionističnega slikarja, za katerega pravijo, da je imel neverjetno razvito sposobnost razlikovanja barvnih odtenkov. Živel je konec devetnajstega stoletja in v prvi polovici dvajsetega. In ime mu je bilo …? Res ne gre? Oglejte si naslednjo reprodukcijo in razmislite o tem, kako je upodobljena … svetloba. Od kod izvora, kakšne barve je, predvsem pa si oglejte sence, kot jih na snegu rišejo objekti.
Želite zvedeti več o Claude-Oscarju Monetu in morebiti tudi o drugih izjemnih impresionistih? Predlagamo, da si ogledate naslednje spletne povezave. So v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku.
Obiščite naslednje spletne strani in se seznanite z Newtnovim prispevkom na področju svetlobe. Strani so v angleškem jeziku in se bodo doprle v novem oknu zali zavihku.
Več o beli svetlobi pa lahko zveste, če kliknete na katerega od spodnjih dveh gumbov. Strani so v angleškem jeziku in se bodo doprle v novem oknu zali zavihku.