Fosforescenca. Beseda, pred katero se lahko priklonimo.
Odkriti svetlobo, ki prihaja iz notranjosti. Genijalno onkraj poezije!
Emily Dickinson, (1830 – 1886), ameriška pesnica
Odkriti svetlobo, ki prihaja iz notranjosti. Genijalno onkraj poezije!
Emily Dickinson, (1830 – 1886), ameriška pesnica
KAJ JE SVETLOBA in KAKO NASTANE?
Čeprav je svetloba prisotna vse okoli nas (ali pa prav zaradi tega), se vse prepogosto premalo zavedamo njenega pomena. Navajeni smo na svetila, navajeni na sončno, nebesno, lunino svetlobo. Toda poskusite si zamisliti svet brez svetlobe. Nekateri znanstveniki pravijo, da bi človeštvo brez svetlobe preživelo le nekaj mesecev!
V pričujočem učnem sklopu se ukvarjamo predvsem s tem kaj je svetloba in kako nastane. Ne gre toliko za to, da bi morali poznati vse fizikalne definicije, kot gre za to, da razumete kaj pravzaprav svetloba je. Če boste razumeli naravo pojava, ki ga opisujemo z izrazom svetloba, ga boste znali tudi uporabljati v svoj prid. Ta učni sklop ni toliko pomemben zato, da bi dejansko poznali vse načine za pridobivanje svetlobe, temveč bolj za to, da se boste nanj spomnili, ko boste postavljali različne svetlobne sheme.
V pričujočem učnem sklopu se ukvarjamo predvsem s tem kaj je svetloba in kako nastane. Ne gre toliko za to, da bi morali poznati vse fizikalne definicije, kot gre za to, da razumete kaj pravzaprav svetloba je. Če boste razumeli naravo pojava, ki ga opisujemo z izrazom svetloba, ga boste znali tudi uporabljati v svoj prid. Ta učni sklop ni toliko pomemben zato, da bi dejansko poznali vse načine za pridobivanje svetlobe, temveč bolj za to, da se boste nanj spomnili, ko boste postavljali različne svetlobne sheme.
PRAKTIČNI PRIMER
Sem ter tja se vam bo zgodilo, da se boste znašli na kraju, kamor vas je povabil naročnik, da bi posneli ali fotografirali določen dogodek, proizvod ali kraj. Toda prav tako pogosto se bo zgodilo, da naročnik ne bo predvidel potrebne opreme, ki jo boste potrebovali za svoje delo. Da bi kar najmanj zmanjšal stroške, bo seveda izjavil (in podpisal), da ne potrebujete dodatnih svetlobnih virov, ker bo tam vse prisotno. A ko se dejansko znajdete v obstoječih svetlobnih pogojih, ugotovite, da svetlobe preprosto ni dovolj, da bi posneli kakovostno fotografijo. Na voljo imate več možnosti. Razmislite o njih in presodite, katera je najustreznejša.
1.
Naročniku poveste, da v obstoječih svetlobnih pogojih ne morete delati. Poveste mu, da mu ne boste računali opravljenega dela, da pa mu boste računali prevoz na lokacijo in nazaj.
2.
Sledite naročnikovi zamisli v skladu: saj on plača! Če je zadovoljen s tem, kar posnamem/fotografiram, je to njegova težava. Jaz sem svoje delo opravil.
3.
Zavedate se, da ste vi tisti, ki boste podpisani pod izdelek, da ste vi tisti, ki ste odgovorni za kakovostno podobo, zato predlagate naročniku, da kljub tesnemu proračunu vseeno poskusi najti dodatna sredstva. Ponudite mu celo, da se sami odpoveste delu honorarja v zameno za ustrezno osvetljavo.
4.
Za trenutek pomislite in se spomnite tega poglavja. Razmislite, kaj lahko uporabite kot vir svetlobe in poskusite najti rešitev – dodatne izvore. Včasih je to mogoče, vedno ne.
Seveda ni enega samega pravilnega odgovora. Včasih morate ravnati na en način, drugič na drugega. Bistveno je, da se zavedate, da imate pred seboj vedno možnost izbire, da lahko izberete med različnimi rešitvami in presojate, katera je najustreznejša.
1.
Naročniku poveste, da v obstoječih svetlobnih pogojih ne morete delati. Poveste mu, da mu ne boste računali opravljenega dela, da pa mu boste računali prevoz na lokacijo in nazaj.
2.
Sledite naročnikovi zamisli v skladu: saj on plača! Če je zadovoljen s tem, kar posnamem/fotografiram, je to njegova težava. Jaz sem svoje delo opravil.
3.
Zavedate se, da ste vi tisti, ki boste podpisani pod izdelek, da ste vi tisti, ki ste odgovorni za kakovostno podobo, zato predlagate naročniku, da kljub tesnemu proračunu vseeno poskusi najti dodatna sredstva. Ponudite mu celo, da se sami odpoveste delu honorarja v zameno za ustrezno osvetljavo.
4.
Za trenutek pomislite in se spomnite tega poglavja. Razmislite, kaj lahko uporabite kot vir svetlobe in poskusite najti rešitev – dodatne izvore. Včasih je to mogoče, vedno ne.
Seveda ni enega samega pravilnega odgovora. Včasih morate ravnati na en način, drugič na drugega. Bistveno je, da se zavedate, da imate pred seboj vedno možnost izbire, da lahko izberete med različnimi rešitvami in presojate, katera je najustreznejša.
DEJAVNOSTI
V naslednji interaktivni igri vam podajamo nekaj možnih rešitev, vi pa se boste morali sami odločiti kako in kaj. S klikom na spodnji gumb se bo v novem oknu odprla interaktivna miselna igra. Zapomnite si - vsaka odločitev šteje in ima lahko napričakovane posledice. Igra se bo odprla v novem oknu.
UČNE VSEBINE
Svetloba lahko nastane, denimo, kadar nevidni del spektra elektromagnetnega valovanja (recimo UV-sevanje) pretvorimo v vidnega.
Na tem mestu vam podajajmo tudi nekaj bolj »učenih« možnosti za nastanek svetlobe. Ena med njimi je denimo kemolumeniscenca (primer za to je svetloba, ki nastane ob kemijski reakciji), potem biolumeniscenca. Zanimiv primer so seveda kresničke, toda pojav ni omejen samo na te žuželke. Bioluminscenco najdete tudi pri nekaterih bakterijah, mahovih, poleg kresničk pa je najbolj značilna tudi za globokomorske ribe in nekatere druge vodne živali (meduze …). Oglejte si naslednje spletne strani in ugotovite, kako nastaja svetloba v teh primerih!
Vsakokrat, kadar prižgete fluorescentno svetilo (pogosto nepravilno imenovano »neonka«), se soočite s pojavom fluorescence, kjer svetloba nastane tako, da fotoni iz očem nevidnega UV spektra trčijo ob posebno snov, ki zaradi tega zasveti. Nikakor seveda ne smemo pozabiti na fosforescenco, kjer gre za pojav, pri katerem svetloba osvetli določeno snov, le-ta pa sveti še nekaj časa po tem, ko svetlobni vir umaknemo. Primer za to je TV sprejemnik ali pa zvezdice, ki jih starši nalepijo v otroški sobi, da svetijo ponoči.
Eden od pojavov, kjer z zunanjimi dejavniki sprožimo svetlobo, je elektromuminiscenca, pojav, kjer z elektriko ustvarimo svetlobo. Da ne bomo samo naštevali, vam svetujemo, da obiščete spletne strani, ki podrobneje razložijo te in mnoge druge pojave; z njihovo pomočjo boste lahko precej bolje razumeli svet okoli sebe, obenem pa ga boste prav zaradi tega lahko tudi precej bolj izvorno upodobili. Da bi lahko bolje razumeli te in druge pojave, ki povzročijo nastanek svetlobe, je seveda potrebno nekaj fizikalnega znanja. Odlično izhodišče za razumevanje teh pojavov predstavlja Wikipedia. Vtipkajte prej navedena gesla in se seznanite s skrivnostnim svetom nastanka svetlobe. Videli boste, da je veliko stvari skrivnostnih in nerazložljivih, saj jih znanost še ni uspela pojasniti. Namesto tega se zanašamo na delovanje, ne da bi poznali mehanizme, ki ga urejajo.
Svetloba pravimo tistemu delu spektra elektromagnetnega valovanja, ki se ga človeški opazovalec zaveda na podlagi stimulacije očesne retine.
V RAZMISLEK
Razmislite, kako bi to relativno suhoparno definicijo povedali s preprostimi mislimi, kako bi jo razložili znancu ali prijatelju, ki se z njo še ni srečal? Če ne poznate izrazov, vam je na voljo Wikipedia ali kateri drugi internetni vir, ki vam bo pomagal razumeti tiste besede, s katerimi se ne srečamo ravno vsak dan.
POMNITE
Svetloba je torej del elektromagnetnega sevanja. S tem izrazom označujemo tisti del, ki ga vidimo. Kljub temu, da je svetloba vsepovsod okoli nas, svetlobe ne moremo videti. Vidimo lahko samo njen odsev, izvore. Svetloba nastane na mnogo načinov. Lahko je to posledica delovanja električne energije, kemijskih ali biokemijskih reakcij.
DEJAVNOSTI : MOŽGANSKA NEVIHTA
Domislite si nekaj nenavadnih načinov, s katerimi bi lahko ustvarili svetlobo!
Možganska nevihta pravimo posebnemu postopku zbiranja idej, ki ga je v štiridesetih letih v oglaševanju začel uporabljati Alex Osborn. Postopek temelji na zamisli, da ena na videz sicer nepomembna ideja lahko sproži mnogo sorodnih zamisli, če jih le ne ustavimo zavestno.
Kaj potrebujete?
Tablo, zvezek ali list papirja, pisalo, skupino ljudi s čim bolj nenavadnimi zamislimi.
Postopek
Izberite nekoga, ki bo vodil poskus, in nekoga, ki bo meril čas. Vaša naloga je, da na dano vprašanje najdete čim več različnih, norih, odštekanih (in tudi tistih pravih) odgovorov. Vsakdo ima pravico do besede, vodja si poskuša zapomniti vrstni red predlogov, njegov asistent predloge beleži na tablo. Postopek traja največ šest minut, nobenega predloga ne smemo izpustiti. Po pretečenem času analiziramo zbrane predloge, morebiti med njimi najdemo tiste posebej izvorne! Zapišite najbolj inovativne predloge, ki ste jih zbrali v eksperimentu.
Možganska nevihta pravimo posebnemu postopku zbiranja idej, ki ga je v štiridesetih letih v oglaševanju začel uporabljati Alex Osborn. Postopek temelji na zamisli, da ena na videz sicer nepomembna ideja lahko sproži mnogo sorodnih zamisli, če jih le ne ustavimo zavestno.
Kaj potrebujete?
Tablo, zvezek ali list papirja, pisalo, skupino ljudi s čim bolj nenavadnimi zamislimi.
Postopek
Izberite nekoga, ki bo vodil poskus, in nekoga, ki bo meril čas. Vaša naloga je, da na dano vprašanje najdete čim več različnih, norih, odštekanih (in tudi tistih pravih) odgovorov. Vsakdo ima pravico do besede, vodja si poskuša zapomniti vrstni red predlogov, njegov asistent predloge beleži na tablo. Postopek traja največ šest minut, nobenega predloga ne smemo izpustiti. Po pretečenem času analiziramo zbrane predloge, morebiti med njimi najdemo tiste posebej izvorne! Zapišite najbolj inovativne predloge, ki ste jih zbrali v eksperimentu.
NALOGE
Naštejte kako vse dobimo svetlobo!
Opišite, kako nastane svetloba pri kemoluminiscenci!
Kaj je svetloba?
Kako bi pojem svetlobe opisali svojemu prijatelju, znanki ali komu, ki o tem še ni razmišljal!
Poiščite na svetovnem spletu ša kakšen vir svetlobe, ki ga nismo opisali v tem učnem sklopu!
Kako bi izkoristili bioluminiscenco pri snemanju filma?
Zamisli si nekaj izvorov svetlobe, ki bi jih lahko uporabili za osvetlitev prizorišča!
Razmislite, kako nastane svetloba in predlagajte nekaj načinov, kako bi jo lahko umetno ustvarili!
Kljub mnogim zamislim, ki ste jih našteli, smo prepričani, da lahko mnoge med njimi med seboj povežemo. Razmislite kako! Katere skupne značilnosti imajo? Ustvarjajo svetlobo fizikalni dejavniki, kemijski dejavniki ali so svetlobni žarki posledica delovanja bioloških dejavnikov? Pomislite, na kakšen način bi še lahko klasificirali nanizane načine, s katerimi ustvarimo svetlobo!
Preverite v spletni enciklopediji Wikipedia, kaj pomenijo naslednja gesla.
Fluorescenca.
Fosforescenca.
Elektroluminiscenca.
Kemiluminiscenca.
Sonoluminiscenca.
Triboluminiscenca.
Bioluminiscenca.
Luminiscenca.
Scintilacija.
Sevanje Čerenkova.
Pomislite, ali lahko katerega od teh izvorov svetlobe uporabimo v fotografiji in kako?
Zamislite si situacijo, kjer boste kot vir svetlobe lahko uporabili katerega od teh načinov za pridobitev svetlobe!
Opišite, kako nastane svetloba pri kemoluminiscenci!
Kaj je svetloba?
Kako bi pojem svetlobe opisali svojemu prijatelju, znanki ali komu, ki o tem še ni razmišljal!
Poiščite na svetovnem spletu ša kakšen vir svetlobe, ki ga nismo opisali v tem učnem sklopu!
Kako bi izkoristili bioluminiscenco pri snemanju filma?
Zamisli si nekaj izvorov svetlobe, ki bi jih lahko uporabili za osvetlitev prizorišča!
Razmislite, kako nastane svetloba in predlagajte nekaj načinov, kako bi jo lahko umetno ustvarili!
Kljub mnogim zamislim, ki ste jih našteli, smo prepričani, da lahko mnoge med njimi med seboj povežemo. Razmislite kako! Katere skupne značilnosti imajo? Ustvarjajo svetlobo fizikalni dejavniki, kemijski dejavniki ali so svetlobni žarki posledica delovanja bioloških dejavnikov? Pomislite, na kakšen način bi še lahko klasificirali nanizane načine, s katerimi ustvarimo svetlobo!
Preverite v spletni enciklopediji Wikipedia, kaj pomenijo naslednja gesla.
Fluorescenca.
Fosforescenca.
Elektroluminiscenca.
Kemiluminiscenca.
Sonoluminiscenca.
Triboluminiscenca.
Bioluminiscenca.
Luminiscenca.
Scintilacija.
Sevanje Čerenkova.
Pomislite, ali lahko katerega od teh izvorov svetlobe uporabimo v fotografiji in kako?
Zamislite si situacijo, kjer boste kot vir svetlobe lahko uporabili katerega od teh načinov za pridobitev svetlobe!
KLJUČNE BESEDE (vir: SSKJ)
Foton
fotón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja: fotoni z visoko energijo
Stimulacija
stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni.
fotón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec elektromagnetnega valovanja: fotoni z visoko energijo
Stimulacija
stimulírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. povzročati, da postane kdo (bolj) delaven, prizadeven; spodbujati: starejši otrok s svojim zgledom lahko stimulira mlajšega; primerno stimulirati učence / pričakovani ukrep je stimuliral izvoznike 2. povzročati, da kaj (hitreje) nastaja, se (bolje) razvija: stimulirati kmetijsko proizvodnjo / stimulirati kvaliteto; stimulirati porabo cementa 3. med. delati, da organ, organizem poveča svojo dejavnost: stimulirati srce, centralno živčevje / stimulirati pacienta stimulíran -a -o: stimuliran otrok; stimulirana produktivnost ∙ publ. delavci so premalo stimulirani nagrajeni.
ALI STE VEDELI, DA ...
... svetloba lahko povzroči, da kihnete? Ocenjujejo, da je med 18% in 35% populacije podvrženih tako imenovanemu fotoničnemu kihanju, torej pojavu pri katerem močna svetloba povzroči kihanje in solzenje. Točen razlog za ta pojav še vedno ostaja neznan, toda skozi vso zgodovino ga ljudje poskušajo pojasniti. Tako naj bi že grški filozof Aristotel pojav pripisal sončni toploti. Sodobni znanstveniki pa ga pojasnjujejo z zamenjvo signalov, ki potujejo po veronih. Električni impulz, ki potuje od očesa do močganov namreč teče vzporedno z živcem, ki nadzoruje obrazne mišice.
... Einstein ni bil prvi, ki se je domislil teorije relativnosti. Koncept je precej starejši, zametke zamisli najdemo namreč že pri Galileu. Le-ta je namreč zapisal bistvo teorije relativnosti, ki pravi, da nihče ne more presojati o tem ali soba miruje ali se giblje s konstantno hitrostjo v eni smeri, če samo opazuje premikanje objektov znotraj sobe. Vendar pa je bil Einstein tisti, ki je povezal to spoznanje s spoznanji o elektriki in magnetizmu in hitrostjo svetlobe.
... prvi meter morske gladine vsrka več kot polovico vidne svetlobe in da je na globini 10 metrov le še okoli 20% svetlobe vidne. Na globini 100 metrov pa ta odstotek pade na zanemarljivih 0,5%. Oceanologi zato globine večje od 1000 m imenujejo afotično območje. Tako globoko namreč ne moremo več zaznati nobene svetlobe s površine. Toda prav zaradi tega je največji izvor svetlobe v morju predstavljajo morska bitja, ki živijo na teh globinah. Ocenjujejo, da jih je kar 80-90% sposobnih proizvajati svetlobo z bioluminescenco.
... tudi ljudje proizvajamo svetlobo? Vsako živo bitje v celicah proizvaja določeno količino svetlobe. Toda praviloma je ta tako zanemarljivo majhna, da je s prosim očesom ne vidimo.
Vir: 10 stvari, ki jih niste vedeli o svetlobi
... Einstein ni bil prvi, ki se je domislil teorije relativnosti. Koncept je precej starejši, zametke zamisli najdemo namreč že pri Galileu. Le-ta je namreč zapisal bistvo teorije relativnosti, ki pravi, da nihče ne more presojati o tem ali soba miruje ali se giblje s konstantno hitrostjo v eni smeri, če samo opazuje premikanje objektov znotraj sobe. Vendar pa je bil Einstein tisti, ki je povezal to spoznanje s spoznanji o elektriki in magnetizmu in hitrostjo svetlobe.
... prvi meter morske gladine vsrka več kot polovico vidne svetlobe in da je na globini 10 metrov le še okoli 20% svetlobe vidne. Na globini 100 metrov pa ta odstotek pade na zanemarljivih 0,5%. Oceanologi zato globine večje od 1000 m imenujejo afotično območje. Tako globoko namreč ne moremo več zaznati nobene svetlobe s površine. Toda prav zaradi tega je največji izvor svetlobe v morju predstavljajo morska bitja, ki živijo na teh globinah. Ocenjujejo, da jih je kar 80-90% sposobnih proizvajati svetlobo z bioluminescenco.
... tudi ljudje proizvajamo svetlobo? Vsako živo bitje v celicah proizvaja določeno količino svetlobe. Toda praviloma je ta tako zanemarljivo majhna, da je s prosim očesom ne vidimo.
Vir: 10 stvari, ki jih niste vedeli o svetlobi