"Kaj pomaga polje ostrine, če nimamo ustrezne globine občutkov?"
(W. Eugene Smith, ameriški fotoreportrer, 1918 – 1978)
(W. Eugene Smith, ameriški fotoreportrer, 1918 – 1978)
Uvodne misli
Za zaslonko smo povedali, da ima dva pomembna učinka na podobo. Prvi je značilnost, da prepušča različne količine svetlobe skozi objektiv tako, da uravanavamo velikost odprtine v objektivu. Drugi je središče fotografskega postopka. Če bi morali iz tega gradiva izločiti vsa poglavja razen enega je verjetno prav pričujoče gradivo tisto, ki bi ostalo. Tako pomembno je in dobro je, da to veste.
MODUL 09
Polje ostrine
V tem učnem modulu si bomo pogledali ali je še kaj od česar je odvisno polje ostrine. Videli bomo, da vsekakor, vendar ne od tistega za kar mislite da veste. Večina nešolanih fotografov (tudi profesionlanih) vam bo nemudoma odgovorila, da od goriščne razdalje. Prvi popravek: izraz goriščna razdalja ni ustrezen in je vsaj netočen, če ne že celo nepravilen. Uporabljamo izraz vidni kot. Večina nešolanih fotografov vam bo torej odgovorila, da od vidnega kota. Vendar pa to še zdaleč ni vse. Res je sicer, da se polje ostrine navidezno poveča pri ožjem vidnem kotu, vendar do tega pojava ne pride zaradi spremembe “goriščne razdalje objektiva”, temveč preprosto zaradi povečave. V nadaljevanju vam podajamo spletna naslova dveh spletnih strani, ki vam podrobneje razložita pojav.
Za večino primerov praktične uporabe je sicer bolj ali manj vseeno kako zameglimo ozdaje in v resnici drži, da ožji vidni kot (večja goriščna razdalja na objektivu) zamegli ozadje navidezno bolj kot manjši vidni kot, vendar pa morate vedeti, da do tega pojava ne pride zaradi zaslonke ali kakršnekoli lastnosti objektiva, temveč preprosto, ker ožji vidni kot (večja goriščna razdalja) na svetlobnem tipalu motiv optično poveča.
Če bi denimo vzeli fotografijo posneto pri 17 mm in isti motiv pri 400 mm in bi pri obema uporabili enak izrez bi videli, da je polje ostrine enako. Ker se na tem mestu ne bomo spuščali v razlago zakaj nastane pri različnih zaslonskih številih različno veliko polje ostrine, vam podajamo naslove nekaterih spletnih strani, ki vam pojav v podrobnostih razložijo. Svetujemo vam, da si natančno preberete in poskušate razumeti v čem je trik, saj vam bo to prišlo zelo prav pri vašem delu. Ša še nekaj. Izraz globinska ostrina ni pravilen. Reče se POLJE OSTRINE. Sta pa strani v slovenskem jeziku in se bosta odprli v novem oknu zali zavihku.
Če bi denimo vzeli fotografijo posneto pri 17 mm in isti motiv pri 400 mm in bi pri obema uporabili enak izrez bi videli, da je polje ostrine enako. Ker se na tem mestu ne bomo spuščali v razlago zakaj nastane pri različnih zaslonskih številih različno veliko polje ostrine, vam podajamo naslove nekaterih spletnih strani, ki vam pojav v podrobnostih razložijo. Svetujemo vam, da si natančno preberete in poskušate razumeti v čem je trik, saj vam bo to prišlo zelo prav pri vašem delu. Ša še nekaj. Izraz globinska ostrina ni pravilen. Reče se POLJE OSTRINE. Sta pa strani v slovenskem jeziku in se bosta odprli v novem oknu zali zavihku.
Tisto kar pa morate vedeti je naslednje: polje ostrine se spreminja z vidnim kotom (kot smo že omenili pogosto neustrezno imenovanim goriščna razdalja). In sicer bo pri nižjih vrednostih (10 mm) polje ostrine pred izostrenim delom motiva manjša kot v ozdaju in obratno bo pri višjih vrednosti polje ostrine v ospredju približno enaka kot za motivom.
Študija primera: vrtnica in bršljan
Zdaj pa si oglejte še naslednjo serijo fotografij. Seveda je učinek viden že na seriji zgoraj, vendar pa se boste polnega pomena polja ostrine zavedali šele na spodnjih fotografijah. Zakaj? Zaradi tega, ker je vrtnica na že zaradi barve ločena od ozadja, ki je obenem relativno “čisto”. V spodnjem primeru pa se bršljan v ospredju povsem zlije z ozadjem. Razmislite torej čemu služi uporaba polja ostrine!
Želite zvedeti več? Še kaj kar ni jasno?
|
|