Fotografiranje z Leico je kot dolg, nežen poljub,
kot streljanje z avtomatsko pištolo
in kot ura na psihoanalitikovem kavču.
Henri Cartier-Bresson (1908 - 2004), francoski fotograf
kot streljanje z avtomatsko pištolo
in kot ura na psihoanalitikovem kavču.
Henri Cartier-Bresson (1908 - 2004), francoski fotograf
PRVI FOTOAPARATI
POVZETEK
V tem poglavju si bomo pogledali kakšni so bili prvi fotoaparati. Praviloma so bile prve fotografije narejene predvsem s camero obscuro, ki je lahko imela (ali pa tudi ne) vgrajeno lečo ali preprost objektiv. Prva prizadevanja so bila usmerjena predvsem v zmožnost, da se zabeleži podoba na svetlobno občutljiv materijal. Šele s pojavom prvih suhih fotografskih plošč in cenovno dostopnimi napravami je bilo mogoče popularizirati fotografijo. In razmišljati o napravi, ki bi poenostavila fotografski postopek.
PRAKTIČNI PRIMER
Zelo težko je fotografa začetnika prepričati zakaj je tako pomembno poznavanje zgodovine in zgodovinskih dejstev. Po eni strani je toliko drugih, povsem praktičnih znanj, ki jih je potrebno še usvojiti in po drugi strani se zdijo dosežki preteklih mojstrov tako ... odddaljeni. In resnici na ljubo - vsaj v prvem obdobju - ne boste veliko pridobili s poznavanjem vseh mejnikov. Toda vsaka veda ima svoja spoznanja na katerih gradi. Ta spoznanja pa so del tiste prakse, ki omogoča razumevanje procesa in s tem sploh ustvarjanje podob. Fotograf mora poznati zagodovinska spoznanja, če naj razvija sebe kot ustvarjalca. Pa čeprav gre za selfije namenjene socialnim omrežjem. Če hočete narediti boljši spontan portret preprosto morate poznati možnosti, ki jih imate na razpolago. Da bi lahko razumeli zakaj se je fotografija kot veda premikala naprej pa se moramo predvsem vprašati, kaj je manjkalo cameri obscuri? Kaj so fotografi pogrešali, da smo desetletja pozneje dobili sodobne zrcalno-refleksne fotoaparate? O tem pišemo v tem poglavju.
UČNE VSEBINE
Učbeniki in drugi teksti praviloma pri podajanju vsebin s področja zgodovine navajajo predvsem velika odkritja. Vendar pa je resnica pogosto drugačna – velika odkritja v času pojava niso velika, temveč so stvar posameznikov o katerih širša javnost ne ve veliko. Dogajajo se v akademskih in zaprtih krogih. Zato je pomembno tudi kdaj kakšna nova iznajdba pride v splošno rabo. A te meje so zabrisane, saj zahtevajo jasno definicijo, kaj je to splošna javnost. Kljub temu, da takšne definicije ni, pa vendarle v pričujočem učbeniku posegamo po predstavitvi razvoja fotografije z vidika uporabnosti. Predstavljamo predvsem tiste iznajdbe, ki so omogočile popularizacijo fotografije kot vede, pa čeprav je morebiti vmes tudi kakšna iznajdba, ki je bila pomembna, a nikoli splošno razširjena.
Prvi fotoaprat
Izum fotoaparata pripisujejo Alexandru Wolcottu. Že leta 1840 je namreč patentiral napravo, ki je omogoča ustvarjanje fotografij, ki s časom niso zbledele. Vendar pa je postopek temeljil na Daguerrovem postopku in se zaradi cene, zapletenosti in potrebnega strokovnega znanja in prijel. Fotografije so bile izdelane neposredno na papir. Patent za napravo je pomemben, ker je združil vse do tedaj pridobljeno znanje s področja fotografije v eno samo napravo.
Izum fotoaparata pripisujejo Alexandru Wolcottu. Že leta 1840 je namreč patentiral napravo, ki je omogoča ustvarjanje fotografij, ki s časom niso zbledele. Vendar pa je postopek temeljil na Daguerrovem postopku in se zaradi cene, zapletenosti in potrebnega strokovnega znanja in prijel. Fotografije so bile izdelane neposredno na papir. Patent za napravo je pomemben, ker je združil vse do tedaj pridobljeno znanje s področja fotografije v eno samo napravo.
Kodak
Kodak pomeni prvi korak razvoj fotografsko občutljivega materijala na katerega je bilo mogoče v relativno kratkem času zabeležiti podobo. Postopek je bil preprost, nezapleten in cenovno dostopen. Omogočal je fotografiranje brez posebnega fotografskega znanja in preprosto rokovanje. O razvoju filmske emulzije bomo sicer podrobneje govorili v naslednjem poglavju, na tem mestu samo izpostavimo kot pomamben mejnik letnico 1888, ko George Eastman predstavi svojo verzijo želatinaste filmske emulzije in preproste naprave imenovane KODAK. To je bila škatlasta fotografska naprava, ki je uporabljala fotografski trak na zvitku, preprosto lečo in se je prodajala pod geslom »Vi pritisnete gumb, ostalo naredimo mi!«. Stala je 1 USD (približno 30 EUR) in bila s tem dostopna praktično vsakomur. V fotoaparat je bil vstavljen zvitek s fotografskim filmom, na katerega je bilo mogoče narediti 100 fotografij. Po tem je uporabnik Kodakovo kamero poslal v razvijanje, kjer so mu v kamero vstavili nov film in jo skupaj s fotografijami poslali po pošti nazaj.
Kodak pomeni prvi korak razvoj fotografsko občutljivega materijala na katerega je bilo mogoče v relativno kratkem času zabeležiti podobo. Postopek je bil preprost, nezapleten in cenovno dostopen. Omogočal je fotografiranje brez posebnega fotografskega znanja in preprosto rokovanje. O razvoju filmske emulzije bomo sicer podrobneje govorili v naslednjem poglavju, na tem mestu samo izpostavimo kot pomamben mejnik letnico 1888, ko George Eastman predstavi svojo verzijo želatinaste filmske emulzije in preproste naprave imenovane KODAK. To je bila škatlasta fotografska naprava, ki je uporabljala fotografski trak na zvitku, preprosto lečo in se je prodajala pod geslom »Vi pritisnete gumb, ostalo naredimo mi!«. Stala je 1 USD (približno 30 EUR) in bila s tem dostopna praktično vsakomur. V fotoaparat je bil vstavljen zvitek s fotografskim filmom, na katerega je bilo mogoče narediti 100 fotografij. Po tem je uporabnik Kodakovo kamero poslal v razvijanje, kjer so mu v kamero vstavili nov film in jo skupaj s fotografijami poslali po pošti nazaj.
Brownie
Leta 1900 je George Eastman poslal na trg novo napravo imenovano Brownie. Brownie je bila naprava, ki je vzpostavila zamisel posnetka. Hitro, enostavno in cenovno dostopno. Naprava je ohranila svojo popularnost vse do šestdesetih let. Kljub temu pa je vendarle v profesionalni fotografiji še vedno prevladovala samostojna izdelava fotografij. Pravi fotografi so svoje negative še vedno pripravljali sami in jih tudi sami razvijali.
Leta 1900 je George Eastman poslal na trg novo napravo imenovano Brownie. Brownie je bila naprava, ki je vzpostavila zamisel posnetka. Hitro, enostavno in cenovno dostopno. Naprava je ohranila svojo popularnost vse do šestdesetih let. Kljub temu pa je vendarle v profesionalni fotografiji še vedno prevladovala samostojna izdelava fotografij. Pravi fotografi so svoje negative še vedno pripravljali sami in jih tudi sami razvijali.
Leica
V začetku dvajsetega stoletja je mnogo proizvajalcev pričelo uporabljati leta 1892 patentirano dimenzijo filma, kot sta jo predlagala William Dickson in Thomas Edison. Predlagana širina traku je merila 35 mm v širino, stvar izvedbe posameznega proizvajalca pa je bilo kako je fotografski (ali filmski) trak tekel mimo optičnih elementov. Če je tekel vodoravno (fotografske naprave) je lahko nastala fotografija (negativ) dimnezij 24×36 mm (danes ta format imenujemo full frame). Razmerje višina širina je 2:3. Za snemanje pa se je prijel način pri katerem je trak tekel navpično in s tem omogočil beleženje formata dimenzij 22x16 mm. Ta format ima razmerje stranic 1:1,33 in ga imenujemo akademijski format (academy format). Takšen filmski ali fotografski trak ima štiri perforacije na vsaki strani.
V začetku dvajsetega stoletja je mnogo proizvajalcev pričelo uporabljati leta 1892 patentirano dimenzijo filma, kot sta jo predlagala William Dickson in Thomas Edison. Predlagana širina traku je merila 35 mm v širino, stvar izvedbe posameznega proizvajalca pa je bilo kako je fotografski (ali filmski) trak tekel mimo optičnih elementov. Če je tekel vodoravno (fotografske naprave) je lahko nastala fotografija (negativ) dimnezij 24×36 mm (danes ta format imenujemo full frame). Razmerje višina širina je 2:3. Za snemanje pa se je prijel način pri katerem je trak tekel navpično in s tem omogočil beleženje formata dimenzij 22x16 mm. Ta format ima razmerje stranic 1:1,33 in ga imenujemo akademijski format (academy format). Takšen filmski ali fotografski trak ima štiri perforacije na vsaki strani.
Na podlagi 35mm formata je tik pred prvo svetovno vojno Oskar Barnack (vodja razvoja pri podjetju Leitz) izdelal načrte za fotoaparat, ki bi is tega formata omogočal tudi izdelavo povečav. Okoli leta 1913 je izdelal prototip takšne naprave in jo poimenoval Ur-Leica. Nadaljni razvoj naprave je sicer ohromila prva svetovna vojna tako, da je popularizacijo format doživel šele v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja. Format je ostal prevladujoč format vse do konca dvajsetega stoletja, ko ga je izpodrinila digitalna tehnologija. Leica je bila predvsem poznana po drugi svetovni vojni kot fotoaparat za spontane portrete in poulično fotografijo. K njeni prepoznavnosti pa so doprinesli nekateri najvidnejši fotografi dvajsetega stoletja kot so denimo Jean-Loup Sieff, Henri Cartier-Bresson, Alex Webb Ralph Gibson in drugi.
POVZETEK
Razvoj fotoaparatov poteka pretežno zaporedno in že pred drugo svetovno vojno imamo na tržišču vsa največja imena. Že ob koncu devetnajstega stoletja pa tudi definiran standardni format za beleženje podobe. To je 35 mm trak, ki ga je dobrih sto let uporabljala tako filmska kot fotografska industrija. V tem poglavju smo predstavili vodilna odkritja in proizvajalce ter njihov prispevek k razvoju vede. Iz njega lahko izluščite način na katerega se je veda o fotografiji razvijala in spoznate ključne posameznike, ki so doprinesli k njej.
DEJAVNOSTI in NALOGE
Naštejte ključne mejnike v razvoju fotografije z vidika razvoja fotografskih naprav!
Razložite katera so bila ključna odkritja, ki so postavila temelje sodobni fotografiji!
Raziščite podrobneje razvoj fotografije! Kateri so bili še drugi izumitelji in proizvajalci, ki jih ne omenjamo?
Razčlenite mejnike v razvoju fotografije in jih utemeljite z vidika njihove uporabnosti! Kako so zaznamovali svet fotografije?
Zamislite si svet fotografije v katerem lahko naredite samo 100 fotografij, potem pa morate fotografsko napravo vrniti, da vam fotografije razvijejo in čakati, da vam pošljejo novo! Opišite takšen svet in predlagajte rešitve, kako bi s tehnologijo konca devetnajstega stoletja živeli kakor danes!
Ovrednotite pomen posameznega odkritja, ki jih predstavljamo v tem poglavju!
Razložite katera so bila ključna odkritja, ki so postavila temelje sodobni fotografiji!
Raziščite podrobneje razvoj fotografije! Kateri so bili še drugi izumitelji in proizvajalci, ki jih ne omenjamo?
Razčlenite mejnike v razvoju fotografije in jih utemeljite z vidika njihove uporabnosti! Kako so zaznamovali svet fotografije?
Zamislite si svet fotografije v katerem lahko naredite samo 100 fotografij, potem pa morate fotografsko napravo vrniti, da vam fotografije razvijejo in čakati, da vam pošljejo novo! Opišite takšen svet in predlagajte rešitve, kako bi s tehnologijo konca devetnajstega stoletja živeli kakor danes!
Ovrednotite pomen posameznega odkritja, ki jih predstavljamo v tem poglavju!
KLJUČNE BESEDE
Popularizírati
popularizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
Posnetek
posnétek -tka m (ẹ̑) 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu.
(vir: SSKJ)
popularizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati, da kaj postane a) splošno znano, priljubljeno: popularizirati dobre knjige; s svojimi članki je popularizirala naše turistične kraje; med mladino popularizirajo šport / knjižnica popularizira svoje delo z izdajanjem katalogov; popularizirati kulturne prireditve b) splošno znano, razširjeno: popularizirati revolucionarne ideje, znanost / popularizirati moderno agrotehniko
Posnetek
posnétek -tka m (ẹ̑) 2. kar nastane pri prenosu s filmsko kamero, fotografskim aparatom na filmski trak ali fotografsko ploščo: narediti posnetek; format posnetka / posnetki iz zraka // fotografija, slika: razstaviti najboljše posnetke; pokrajinski posnetki; skupinski posnetki; umetniški posnetki / barvni, črno-beli posnetek / fotografski posnetek rokopisa // film. del prizora, posnet v času, ko se kamera sproži, do takrat, ko se ustavi: lepiti, montirati, rezati posnetke; dolžina posnetkov / dolgi, statični posnetki / notranji, zunanji posnetki narejeni v ateljeju, zunaj ateljeja / bližnji posnetek ki pokaže igralca od glave do pasu.
(vir: SSKJ)
ALI STE VEDELI?
Da sta se imena Kodak domislila George Eastman in njegova mati s pomočjo iskanja anagramov. Postavila sta si nekaj smernic od katerih so bile najpomembnejše, da vsebuje vsaj eno črko K (ki je bila Eastmanova najljubša črka), da je kratko, enostavno za izgovorjavo tudi v drugih jezikih in da ne spominja na nobeno drugo blagovno znamko.
Da ime LEICA izhaja iz priimka ustanovitelja podjetja Leitz in besede kamera (LEItz in CAmera).
Da se je družba Canon sprva imenovala Kwanon po prototipu prve japonske 35 mm fotografske naprave. Šele leta 1969 se je podjetje preimenovalo v današnji Canon. Ime izhaja iz imena budista Guan Yin, ki se v japonščini izgovarja kot "kanon".
Da se je podjetje Nikon sprva imenovalo Nippon Kōgaku Kōgyō Kabushikigaisha (japonsko podjetje za optiko) oz. skrajšano Nippon. Šele leta 1988 se je preimenovalo v Nikon po svojih fotografskih napravah.
Da je prva fotografska naprava - škatlasti fotoaparat - Brownie dobila ime po stripovskem junaku, ki ga je ustvaril Palmer Cox konec devetnajstega stoletja.
Da je bila najdražja fotografska naprava na svetu prodana na dražbi na Dunaju? Šlo je za redek model Leice iz leta 1923 (vir: http://www.slideshare.net)
Da ime LEICA izhaja iz priimka ustanovitelja podjetja Leitz in besede kamera (LEItz in CAmera).
Da se je družba Canon sprva imenovala Kwanon po prototipu prve japonske 35 mm fotografske naprave. Šele leta 1969 se je podjetje preimenovalo v današnji Canon. Ime izhaja iz imena budista Guan Yin, ki se v japonščini izgovarja kot "kanon".
Da se je podjetje Nikon sprva imenovalo Nippon Kōgaku Kōgyō Kabushikigaisha (japonsko podjetje za optiko) oz. skrajšano Nippon. Šele leta 1988 se je preimenovalo v Nikon po svojih fotografskih napravah.
Da je prva fotografska naprava - škatlasti fotoaparat - Brownie dobila ime po stripovskem junaku, ki ga je ustvaril Palmer Cox konec devetnajstega stoletja.
Da je bila najdražja fotografska naprava na svetu prodana na dražbi na Dunaju? Šlo je za redek model Leice iz leta 1923 (vir: http://www.slideshare.net)
V VEDNOST
35 mm (leica) format ne samo, da ni edini fotografski format, temveč tudi ni bil nikoli posebno priljubljen med profesionalnimi fotografi. Imenujemo ga tudi maloslikovni s čemer ga ločimo od drugih, profesionalnejših formatov (srednjeslikovni in velikoslikovni). vendar pa je bil ta format slabih sto let najbolj razširjen, saj je omogočal dovolj kakovostno sliko tudi za večje povečave.
Da v svetu filma obstaja kar nekaj formatov od katerih so poleg akademijskega formata najbolj razširjeni še širokoslikovni (widescreen) z razmerjem 1:1,85, cinemascope z razmerjem 1:2,39 ter super35, ki ponovno uporablja celotno površino (1:1,33) vendar s stisnjeno sliko in zaradi tega omogoča široko paleto različnih dimenzij.
Da v svetu filma obstaja kar nekaj formatov od katerih so poleg akademijskega formata najbolj razširjeni še širokoslikovni (widescreen) z razmerjem 1:1,85, cinemascope z razmerjem 1:2,39 ter super35, ki ponovno uporablja celotno površino (1:1,33) vendar s stisnjeno sliko in zaradi tega omogoča široko paleto različnih dimenzij.