Zame fotografija ni samo izpostavitev filmskega traku svetlobi.
Gre za to, da izpostaviš gledalca nečemu novemu. Kraju, kjer še ni bil.
A še pomembneje. Gre za to, da ga izpostaviš ljudem, ki bi se jih sicer morda bal.
iO Tillett Wright, ameriški režiser in fotograf, (1985 - )
Gre za to, da izpostaviš gledalca nečemu novemu. Kraju, kjer še ni bil.
A še pomembneje. Gre za to, da ga izpostaviš ljudem, ki bi se jih sicer morda bal.
iO Tillett Wright, ameriški režiser in fotograf, (1985 - )
MODUL A
Uvodna spoznanja
Povzetek
V uvodnih modulih najprej izpostavimo razliko med snemanjem in fotografiranjem. Pogledamo si katere so tiste ključna znanja, ki jih potrebujete da prestopite od fotografa k snemalcu. Zagotovo to ni samo gibanje. Tudi nastavitve se pri medijih nekoliko razlikujejo. Predvsem pa uporaba osnovnih tehničnih izraznih sredstev.
Cilji in obseg
Cilj te učne enote je, da
Učni sklop vsebuje šest učnih modulov:
- se seznanite z razlikami med fotografiranjem in snemanjem
- spoznate sestavne dele kamkorderja
- veste kako upravljamo z zaslonko pri snemanju
- veste kako upravljamo z psvetlitvenim časom pri snemanju
- veste kako upravljamo z občuteljivostjo svetlobnega tipala
- kako upravljamo s poljem ostrine pri snemanju
Učni sklop vsebuje šest učnih modulov:
- uvod, 3'34''
- razlike med snemanjem in fotografiranjem, 6'10''
- zaslonka, 4'10''
- osvetlitveni čas, 4'55''
- ISO vrednost, 8'18''
- polje ostrine, 3'32''
MODUL 01
Razlike med snemanjem in fotografiranjem
Ste se že kdaj vprašali, kakšna je razlika med fotografiranjem in snemanjem? Kaj je tisto, kar loči snemalca od fotografa? Katero znanje in spretnosti so potrebni, da nastane dobra fotografija, in kateri, da nastane dober posnetek? In naprej: ste se vprašali, kaj je dobra fotografija ali dober posnetek? Zagotovo ste že kdaj opazovali delo priznanega snemalca ali fotografa. Morebiti se vam ni zdelo nič posebnega. Morda ste pomislili: to bi zmogel tudi jaz. Pa menite, da je to res? Ali je mogoče, da se tudi v na videz tehnično nepopolni fotografiji skriva znanje? Poglejmo si najprej razlike med fotografijo in videoposnetkom! Kaj ju druži in kaj razlikuje? Naredimo preglednico. V levi stolpec bomo vpisali značilnosti fotografije, v desnega značilnosti videoposnetka.
MODUL 02
Zaslonka
Ne zaklopka. ZASLONKA. Izhaja iz besede ZASLON. In ne ZAKLOP. Zaklop je nekaj drugega. Prosim nehajte že uporabljati izraz ZAKLOPKA. Resno.
Tako pri kamkorderju, kakor pri fotoaparatu uporabljamo zaslonko povsem z enakim namenom: da bi z njo uravnavali količino svetlobe in dosegli želeno polje ostrine. Obakrat gre za mehansko napravo, vdelano v objektiv, pa tudi stopnje (ali vrednosti) zaslonskega števila so obakrat enake.
Želite zvedeti več o zaslonki?
Kliknite na spodnji spletni povezavi. Povezai se bosta odprli v novem oknu ali zavihku!
Tako pri kamkorderju, kakor pri fotoaparatu uporabljamo zaslonko povsem z enakim namenom: da bi z njo uravnavali količino svetlobe in dosegli želeno polje ostrine. Obakrat gre za mehansko napravo, vdelano v objektiv, pa tudi stopnje (ali vrednosti) zaslonskega števila so obakrat enake.
Želite zvedeti več o zaslonki?
Kliknite na spodnji spletni povezavi. Povezai se bosta odprli v novem oknu ali zavihku!
Dejavnosti in vaje
Preberite si v gradivu Osnove fotografiranja in osvetljevanja, kaj je zaslonka, kako vpliva na podobo in kako jo lahko ustvarjalno uporabljamo. Gradivo si lahko na svoj računalnik prenesete v MODULU 3 (spodaj).
Ali pa si preberete poglavje o zaslonki v programu OSNOVE SNEMANJA IN OSVETLJEVANJA.
Ali pa si preberete poglavje o zaslonki v programu OSNOVE SNEMANJA IN OSVETLJEVANJA.
MODUL 03
Osvetlitveni čas
Osvetlitveni čas je prva izmed značilnosti, po katerih se medija razlikujeta. Pri fotografiji je osvetlitveni čas odvisen od hitrosti odpiranja in zapiranja mehanskih lističev, ki jih imenujemo zaklop. Včasih je zaklop lahko tudi elektronski. Osvetlitveni čas je seveda skorajda poljuben in navzgor ni omejen. Omejen je samo najkrajši osvetlitveni čas, ki ga je sposoben doseči posamezen fotoaparat. Omejen je tudi s sinhronizacijskim časom, kadar uporabljamo bliskavico. Osvetlitveni čas lahko traja nekaj sekund, minut, ur ali dni. Fotografiramo lahko celo nočno nebo, polno zvezd. Pri snemanju je stvar drugačna. Ali veste zakaj?
Snemanje pomeni »zapisovanje« gibanja, to pa določeno število slikic na sekundo. Tako smo pri snemanju samodejno omejeni s časom, ki znaša ...? Ali veste koliko? Seveda 1/25 sekunde. Ali tudi veste zakaj? V resnici znaša osvetlitveni čas pri snemanju z videokamero 1/50 sekunde, saj videosignal sestavlja 50 polovičnih slik, vendar v vsakdanjem razumevanju delovanja videosignala to pogosto popreprostimo in rečemo, da znaša 25 celih slik na sekundo. Seveda pa lahko tudi pri videu uporabimo krajši osvetlitveni čas. Vendar ga videokamera ustvarja elektronsko. Zato so lahko osvetlitveni časi pri videu veliko krajši (tudi do 1/20 000 sekunde) kakor pri fotografiji (mehanski zaklopi večinoma do 1/4000 sekunde). Vendar pa pri uporabi kratkih osvetlitvenih časov pri videu nastane težava – tako imenovano stroboskopsko gibanje. Ker se hitro gibajoči se objekti v času med dvema slikicama precej premaknejo, videotehnologija ne more niti posneti, niti pozneje predvajati dovolj zveznega gibanja – objekt se na videz sunkovito premika. Na spodnjih štirih spletnih straneh pa so odlično razložene osnove nastavitve osvetlitve.
Strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku. |
MEDIJINormalen osvetlitveni čas, vir: osebni arhiv
Kratek osvetlitveni čas, vir: osebni arhiv
Dejavnosti in vajePreberite si v gradivu Osnove fotografiranja in osvetljevanja, kaj je zaklop, kako vpliva na podobo in kako ga lahko ustvarjalno uporabljamo. Gradivo si lahko na svoj računalnik prenesete, če kliknete tukaj. Ali pa si preberete poglavje o zaklopu v programu OSNOVE SNEMANJA IN OSVETLJEVANJA. Več o delovanju zaklopa pa lahko zveste tudi na tejspletni strani (stran je v angleškem jeziku in se bo odprla v novem oknu ali zavihku).
|
MODUL 04
|
Oglejte si predavanjeMEDIJIŠum v digitalni sliki, vir: http://www.photoreview.com.au/guides/pocket-guides/digital-slr/Larger-Sensor,-Better-Photos, dostop: 05.07.2014
|
Več o šumu v sliki si lahko preberete, če obiščete spodnje spletne povezave.
Povezave so bodo odprle v novem oknu in so v angleškem jeziku. Na spodnjih štirih spletnih straneh pa so odlično razložene osnove nastavitve osvetlitve.
Strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku. |
Šum v digitalni sliki, vir: Basic Photographic Principles, http://www.exposureguide.com/exposure.htm dostop: 05.07.2014
|
MODUL 05
|
Oglejte si predavanje |
Ugotovite, kateri štirje elementi vplivajo na polje ostrine, Avtorica: Katja Batkovič, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, 2010, Vir: Osebni arhiv
Na spodnjih štirih spletnih straneh je razloženo polje ostrine. Strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku. NALOGAKLIK tukaj ali na fotografijo levo, vas usmeri k spletni povezavi, kjer je predstavljenih 35 izbranih fotografij. Vse fotografije izkoriščajo majhno polje ostrine, da usmerijo pozornost na osrednji motiv.
Stran je v angleškem jeziku in se bo odprla v novem oknu ali zavihku. Razmislite o nastavitvah! Polje ostrine (včasih nepravilno imenovano tudi globinska ostrina) je odvisno od dveh elementov: od odprtosti zaslonke inpomanjšave motiva – pomanjšava pa je odvisna od goriščne razdalje, oddaljenosti med objektom in ravnino svetlobnega tipala ter od velikosti svetlobnega tipala. Prvi trije elementi tako pri snemanju kot fotografiranju vplivajo podobno, zato je s tega zornega kota takšno tudi uravnavanje polja ostrine. Bistveno pa se razlikuje velikost svetlobnega tipala. Pri fotoparatih DSLR imamo dandanes že svetlobno tipalo velikosti standardnega 35-milimeterskega filma, pri videokamerah pa je zadeva drugačna. Tudi profesionalne kamere za televizijsko delo imajo še vedno razmeroma majhna svetlobna tipala in zato veliko polje ostrine. Na trgu je čedalje več kamer, pri katerih je velikost svetlobnega tipala prirejena za filmske formate (35 mm), vendar moramo večinoma računati s precej manjšo površino. Zato je za zdaj pri videu težko doseči večje polje ostrine, in tudi to težavo je treba predvideti.
|
Polje ostrine usmeri pozornost na motiv, Železnica (Railway, Krzysztof Adamek), vir: http://6artificial6.deviantart.com/art/xxx-128589368, dostop: 05.07.2014
Film Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridly Scott, 1982), vir: http://www.shadowlocked.com/2010021585/opinion-features/how-to-avoid-getting-a-3d-headache-while-watching-avatar.html, dostop: 05.07.2014
MEDIJI |
S tem smo zaključili kratko ponovitev poglavij o ZASLONKI, OSVETLITVENEM ČASU (zaklopu) in ISO VREDNOSTI. Povezali smo vaša obstoječa spoznanja z novim znanjem, ki obravnava razlike pri uporabi teh mehanizmov za izražanje pri snemanju. Povedali smo, da se snemanje razlikuje od fotografiranja tudi po uporabi osnovnih bastavitev aparata. ne gre samo za beleženje gibanja ali za snemanje zvoka. Tudi uporaba zaslonke, osvetlitvenega časa, ISO vrednosti in polja ostrine se razlikuje.
Na koncu tega vsebinskega sklopa vas zdaj čaka TEST. Rešite ga lahko takoj ali se k njemu vrnete pozneje.
V vsakem primeru se bo stran odprla v novem oknu ali zavihku.
Test pa vam bo tudi takoj pokazal koliko znanja ste usvojili.
Na koncu tega vsebinskega sklopa vas zdaj čaka TEST. Rešite ga lahko takoj ali se k njemu vrnete pozneje.
V vsakem primeru se bo stran odprla v novem oknu ali zavihku.
Test pa vam bo tudi takoj pokazal koliko znanja ste usvojili.
Povzetek
Kaj ste zvedeli v tem poglavju? Najprej to, da se snemanje in fotografiranje razlikujeta v petih ključnih elementih: po uporabi ZASLONKE, OSVETLITVENEGA ČASA in ISO VREDNOSTI. Zvedeli ste, da tako fotoparat kot kamera pri svojem delovanju uporabljata zaslonko s katero (1) uravnavamo količino svetlobe in (2) upravljamo s poljem ostrine. Povedali smo, da se uporaba zaslonke pri snemanju ne razlikuje bistveno od uporabe pri fotografiranju, da pa načeloma oz. praviloma zaslonskega števila MED snemanjem ne spreminjamo. povedali smo tudi, da zaradi gibanja pri snemanju potrebujemo več spretnosti, da ohranjamo praviloma nižje polje ostrine (zaradi velikosti svetlobnega tipala). V nadaljevanju smo tudi povedali, da pri snemanju ZAKLOPA ne moremo nastaviti na poljubno vrednost, sak je ČAS OSVETLITVE pogojen s hitrostjo beleženja podob - hitrostjo snemanja. Povedali smo tudi, da pri snemanju ISO vrednosti ne uporabljamo za uravnavanje osvetlitve, saj je zaradi velikih stopenj šum pri snemanju veliko bolj opazen in moteč. Iz tega se lahko naučimo, da je uporaba in krmiljenje svetlobnih virov pri snemanju mnogo bolj ključnega pomena kot pri fotografiji ter, da je zaradi tega način izražanja s sliko precej drugačen. Obenem pa smo v teč učnem sklopu ispostavili še z dvema razlikama, ki temeljno zaznamujeta drugačen pristop pri snemanju. To sta uporaba ZVOKA in beleženje GIBANJA. V naslednjem učnem sklopu se bomo zdaj ukvarjali predvsem z DELOVANJEM KAMERE. kako deluje, kako je zgrajen sodobni kamkorder in določene druge tehnične podrobnosti sicer obširneje obravnavamo v učnem sklopu O MEDIJIH IN MEDIJSKIH KANALIH, toda že na tem mestu velja opozoriti, da je poznavanje delovanja tehnologije za snemalca ravno tako bistveno kot za voznika na dirki Formule 1 poznavanje avtomobila.