"Fotoparat je naprava, ki nas uči videti brez nje."
Dorothea Lange, ameriška fotoreporterka in kronistka, (1895 – 1965)
Dorothea Lange, ameriška fotoreporterka in kronistka, (1895 – 1965)
OSVETLITEV
POVZETEK
Vse kar smo do sedaj povedali bi bilo seveda brez posebnega pomena, če ne bi bilo sklepnega poglavja, ki povzema znanje podano v prejšnjih poglavjih in podpoglavjih. Pričujoče poglavje je tisto, kjer bomo do sedaj podane vsebine povezali v smiselno celoto. Za dobro fotografijo je skorajda dovolj znanje podano v predhodnjih poglavjih. Ob predpostavki, da ga boste uspeli povezati v smiselno celoto, kot vam bomo nakazali v pričujočem vsebinskem sklopu.
PRAKTIČNI PRIMER
SITUACIJA:
Denimo, da nam svetlomer poda kot ustrezne nastavitve za pravilno osvetlitev naslednje vrednosti: ISO 100, 1/125 sekunde in f/11.0. S temi nastavitvami smo lahko povsem zadovoljni in jih brez težav seveda sprejmemo. Vendar pa denimo, da želimo imeti v fotografiji majhno polje ostrine (neostro ozadje). Povedali smo, da to dosežemo z uporabo nizkih vrednosti zaslonskega števila (denimo f/2.8). Zaslonko moramo torej z vrednosti f/11.0, ki nam jo predlaga svetlomer nastaviti na vrednost f/2.8 (lahko tudi f/2.0 ali včasih f/4.0). Za koliko moramo spremeniti ostale nastavitve, da bo podobe še vedno enako svetla?
REŠITEV:
Ker imamo podano vrednost ISO 100 (pogosto je to najnižja vrednost, ki jo imamo na voljo pri svetlobnih tipalih) lahko v tem primeru spremenimo samo vrednost osvetlitvenega časa. Razmislite za koliko? Kako to ugotovite?
Zelo enostavno. Povedali smo, da vsaka naslednja vrednst zaslonke, zaklopa ali ISO prepolovi ali podvoji osvetlitev. Če imamo torej podano vrednost zaslonke f/11.0, želimo pa imeti vrednost f/2.8 pomeni to štiri osvetlitvene stopnje razlike (f/11.0 => f/8.0 => f/5.6 => f/4.0 => f/2.8). Kar pomeni, da moramo za enako število osvetlitvenih stopenj (EV) spremeniti tudi osvetlitveni čas. Vprašanje je le še ali ga moramo skrajšati ali podaljšati?
Kaj se je zgodilo, ko smo za štiri stopnje odprli zaslonko (zmanjšali zaslonsko število)? Seveda, do svetlobnega tipala smo prepustili za štiri osvetlitvene stopnje (EV +4) več svetlobe. Da ohranimo podobo enako svetlo (ki bo v sicer presvetla) moramo torej z osvetlitvenim časom za štiri stopnje zmanjšati količino svetlobe.
Vse kar moramo torej storiti je, da ugotovimo na katero vrednost moramo nastaviti osvetlitveni čas. Poglejmo! Začeli smo z vrednostjo 1/125. Naslednja stopnja je vrednost 1/250 (EV +1). Za dve stopnji ga skrajšamo, če ga nastavimo na vrednost 1/500 (EV +2). Za tri stopnje, če ga nastavimo na vrednost 1/1000 (EV +3) in za štiri stopnje, če ga nastavimo na vrednosti 1/2000 (EV +4).
Če torej želimo dobiti enako svetel motiv, kot na začetku, moramo uporabiti naslednje nastavitve: ISO 100, f/2.8 in 1/2000 sekunde.
Denimo, da nam svetlomer poda kot ustrezne nastavitve za pravilno osvetlitev naslednje vrednosti: ISO 100, 1/125 sekunde in f/11.0. S temi nastavitvami smo lahko povsem zadovoljni in jih brez težav seveda sprejmemo. Vendar pa denimo, da želimo imeti v fotografiji majhno polje ostrine (neostro ozadje). Povedali smo, da to dosežemo z uporabo nizkih vrednosti zaslonskega števila (denimo f/2.8). Zaslonko moramo torej z vrednosti f/11.0, ki nam jo predlaga svetlomer nastaviti na vrednost f/2.8 (lahko tudi f/2.0 ali včasih f/4.0). Za koliko moramo spremeniti ostale nastavitve, da bo podobe še vedno enako svetla?
REŠITEV:
Ker imamo podano vrednost ISO 100 (pogosto je to najnižja vrednost, ki jo imamo na voljo pri svetlobnih tipalih) lahko v tem primeru spremenimo samo vrednost osvetlitvenega časa. Razmislite za koliko? Kako to ugotovite?
Zelo enostavno. Povedali smo, da vsaka naslednja vrednst zaslonke, zaklopa ali ISO prepolovi ali podvoji osvetlitev. Če imamo torej podano vrednost zaslonke f/11.0, želimo pa imeti vrednost f/2.8 pomeni to štiri osvetlitvene stopnje razlike (f/11.0 => f/8.0 => f/5.6 => f/4.0 => f/2.8). Kar pomeni, da moramo za enako število osvetlitvenih stopenj (EV) spremeniti tudi osvetlitveni čas. Vprašanje je le še ali ga moramo skrajšati ali podaljšati?
Kaj se je zgodilo, ko smo za štiri stopnje odprli zaslonko (zmanjšali zaslonsko število)? Seveda, do svetlobnega tipala smo prepustili za štiri osvetlitvene stopnje (EV +4) več svetlobe. Da ohranimo podobo enako svetlo (ki bo v sicer presvetla) moramo torej z osvetlitvenim časom za štiri stopnje zmanjšati količino svetlobe.
Vse kar moramo torej storiti je, da ugotovimo na katero vrednost moramo nastaviti osvetlitveni čas. Poglejmo! Začeli smo z vrednostjo 1/125. Naslednja stopnja je vrednost 1/250 (EV +1). Za dve stopnji ga skrajšamo, če ga nastavimo na vrednost 1/500 (EV +2). Za tri stopnje, če ga nastavimo na vrednost 1/1000 (EV +3) in za štiri stopnje, če ga nastavimo na vrednosti 1/2000 (EV +4).
Če torej želimo dobiti enako svetel motiv, kot na začetku, moramo uporabiti naslednje nastavitve: ISO 100, f/2.8 in 1/2000 sekunde.
UČNE VSEBINE
Osvetlitvene stopnje (EV vrednosti)
Ekspozicijska vrednost je - poenostavljeno povedano - število, ki pove razmerje med ZASLONSKIM ŠTEVILOM, OSVETLITVENIM ČASOM in ISO VREDNOSTJO. Označujemo ga s kratico EV, ki izhaja iz angleščine in pomeni osvetlitveno vrednost. O osvetlitveni vrednosti zveste več, če si preberete vsebine na naslednjih spletnih povezavah. Vsebine so v slovenskem in angleškem jeziku in se bodo doprle v novem oknu ali zavihku.
In photography, exposure value (EV) is a number that represents a combination of a camera's shutter speed and f-number, such that all combinations that yield the same exposure have the same EV value (for any fixed scene luminance). Exposure value is also used to indicate an interval on the photographic exposure scale, with a difference of 1 EV corresponding to a standard power-of-2 exposure step, commonly referred to as a stop.[1]
The EV concept was developed in an attempt to simplify choosing among combinations of equivalent camera settings, by the German shutter manufacturer Friedrich Deckel (de) in the 1950s (Ray 2000, 318). Exposure value was originally indicated by the quantity symbol; this symbol continues to be used in ISO standards, but the acronym EV is more common elsewhere.
Although all camera settings with the same EV nominally give the same exposure, they do not necessarily give the same picture. The f-number (relative aperture) determines the depth of field, and the shutter speed (exposure time) determines the amount of motion blur, as illustrated by the two images at the right (and at long exposure times, as a second-order effect, the light-sensitive medium may exhibit reciprocity failure, which is a change of light sensitivity dependent on the irradiance at the film).
The EV concept was developed in an attempt to simplify choosing among combinations of equivalent camera settings, by the German shutter manufacturer Friedrich Deckel (de) in the 1950s (Ray 2000, 318). Exposure value was originally indicated by the quantity symbol; this symbol continues to be used in ISO standards, but the acronym EV is more common elsewhere.
Although all camera settings with the same EV nominally give the same exposure, they do not necessarily give the same picture. The f-number (relative aperture) determines the depth of field, and the shutter speed (exposure time) determines the amount of motion blur, as illustrated by the two images at the right (and at long exposure times, as a second-order effect, the light-sensitive medium may exhibit reciprocity failure, which is a change of light sensitivity dependent on the irradiance at the film).
POSNETEK PREDAVANJA
UČNO GRADIVO
DEJAVNOSTI IN NALOGE
Preizkusite online simulator nastavitev osvetlitve. Simulator upošteva vse ključne nastavitve fotoparata. Več kot se boste igrali tukaj - manj napak boste naredili na terenu. Obilo užitkov!
|
Obiščite naslednje spletne strani in se seznanite s pojmom pravilne osvetlitve. Spletne strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku.
POVZETEK
Kaj morate torej vedeti, da boste lahko naredili tehnično dovršeno fotografijo?
(1) Najprej morate vedeti, da z izbiro ISO vrednosti uravnavate svetlost motiva, obenem pa s to nastavitivjo določate koliko šuma bo v sliki. Višja kot je ISO vredost, bolj svetla bo podoba, vendar pa bo obenem tudi bolj zrnata (pri svetlobnih tipalih bo na fotografiji več šuma).
(2) Vedeti morate tudi, da je druga pomembna nastavitev izbira ustreznega osvetlitvenega časa. Pri tem smo povedali, da krajši osvetlitveni časi izrišejo podobo temnejšo, obenem pa tudi zamrznejo gibanje oziroma izrišejo objekt v gibanju bolj oster.
(3) Za zaslonko smo povedali, da opravlja dve temeljni funkciji: najprej določa količino svetlobe, ki jo prepusti objektiv, obenem pa vpliva na polje ostrine. Večje kot bo zaslonsko število, manj svetlobe bo doseglo svetlobno tipalo obenem pa bo polje ostrine večje. V tem učnem sklopu pa si poglejmo kako so vsi trije elementi povezani med seboj!
Z vidika svetlosti ni pomembno kateri način uporabimo. Ker so razmerja med vrednostmi posameznega elementa enaka (dvakratno povečanje vrednosti podvoji ali prepolovi količino svetlobe) je povsem vseeno ali količino svetlobe zmanjšamo s tem, da zaslonsko število sprememnimo z vrednosti f/5.6 na vrednost 11.0 (dve stopnji), skrajšamo osvetlitveni čas z vrednosti 1/250 na vrednost 1/1000 (prav tako sve stopnji) ali zmanjšamo ISO vrednost z vrednosti ISO 400 na vrednost ISO 100. V vsakem primeru bomo z vidika osvetlitve motiva dosegli enak učinek. Če želimo več (ali manj) šuma bomo zaslonko ali osvetlitveni čas prilagajali ISO vrednosti. Če želimo oster (ali zabrisan) motiv bomo ostali dve nasatvitvi prilagajali osvetlitvenemu času. Če želimo majhno (ali veliko) polje ostrine izhajamo iz zaslonke.
(1) Najprej morate vedeti, da z izbiro ISO vrednosti uravnavate svetlost motiva, obenem pa s to nastavitivjo določate koliko šuma bo v sliki. Višja kot je ISO vredost, bolj svetla bo podoba, vendar pa bo obenem tudi bolj zrnata (pri svetlobnih tipalih bo na fotografiji več šuma).
(2) Vedeti morate tudi, da je druga pomembna nastavitev izbira ustreznega osvetlitvenega časa. Pri tem smo povedali, da krajši osvetlitveni časi izrišejo podobo temnejšo, obenem pa tudi zamrznejo gibanje oziroma izrišejo objekt v gibanju bolj oster.
(3) Za zaslonko smo povedali, da opravlja dve temeljni funkciji: najprej določa količino svetlobe, ki jo prepusti objektiv, obenem pa vpliva na polje ostrine. Večje kot bo zaslonsko število, manj svetlobe bo doseglo svetlobno tipalo obenem pa bo polje ostrine večje. V tem učnem sklopu pa si poglejmo kako so vsi trije elementi povezani med seboj!
Z vidika svetlosti ni pomembno kateri način uporabimo. Ker so razmerja med vrednostmi posameznega elementa enaka (dvakratno povečanje vrednosti podvoji ali prepolovi količino svetlobe) je povsem vseeno ali količino svetlobe zmanjšamo s tem, da zaslonsko število sprememnimo z vrednosti f/5.6 na vrednost 11.0 (dve stopnji), skrajšamo osvetlitveni čas z vrednosti 1/250 na vrednost 1/1000 (prav tako sve stopnji) ali zmanjšamo ISO vrednost z vrednosti ISO 400 na vrednost ISO 100. V vsakem primeru bomo z vidika osvetlitve motiva dosegli enak učinek. Če želimo več (ali manj) šuma bomo zaslonko ali osvetlitveni čas prilagajali ISO vrednosti. Če želimo oster (ali zabrisan) motiv bomo ostali dve nasatvitvi prilagajali osvetlitvenemu času. Če želimo majhno (ali veliko) polje ostrine izhajamo iz zaslonke.
Če želimo več (ali manj) šuma bomo zaslonko ali osvetlitveni čas prilagajali ISO vrednosti.
Če želimo oster (ali zabrisan) motiv bomo ostali dve nasatvitvi prilagajali osvetlitvenemu času.
Če želimo majhno (ali veliko) polje ostrine izhajamo iz zaslonke.
Če želimo oster (ali zabrisan) motiv bomo ostali dve nasatvitvi prilagajali osvetlitvenemu času.
Če želimo majhno (ali veliko) polje ostrine izhajamo iz zaslonke.
ALI STE VEDELI?
Osvetlitev si lahko predstavljate kot tehtnico s tremi merilnimi posodicami, ki morajo biti vse v ravnovesju (določi ga svetlomer, ki pove koliko svetlobe potrebujemo). Če iz ene poodice vzamemo polovico snovi, moramo v katero od drugih dveh prav toliko snovi dodati. Vendar imamo na voljo dve možnosti: (1) lahko v eno od preostalih dveh posodic dodamo prav toliko snovi (dvakrat več) ali pa v vsako od preostalih posodic dodamo enkrat več snovi. Rezultat bo enak – posodica bo v obeh primerih v ravnovesju.
Svetlost podobe lahko uravnavamo na enega od treh osnovnih načinov: (1) z izbiro ustrezne ISO vrednosti, (2) z uravnavanjem osvetlitvenega časa in (3) z zaslonko. Z vidika svetlosti slike ni pomembno kateri način uporabimo. Ker so razmerja med vrednostmi posameznega načina enaka (dvakratno povečanje vrednosti podvoji ali prepolovi količino svetlobe) je povsem vseeno ali količino svetlobe zmanjšamo s tem, da zaslonsko število sprememnimo (denimo) z vrednosti f/5.6 na vrednost 11.0 (dve stopnji), skrajšamo osvetlitveni čas (denimo) z vrednosti 1/250 na vrednost 1/1000 (prav tako sve stopnji) ali zmanjšamo ISO vrednost z vrednosti ISO 400 na vrednost ISO 100. V vsakem primeru bomo z vidika osvetlitve motiva dosegli enak učinek.