Resnično potovanje v neznano ni iskanje novih pokrajin, temveč iskanje novih oči.
Marcel Proust, (1871-1922), francoski pisatelj, kritik in esejist
Marcel Proust, (1871-1922), francoski pisatelj, kritik in esejist
Gledanje in videnje
Ena od najbolj resničnih misli se zdi tista, ki pravi, da gledamo z očmi, vidimo pa z možgani. Koliko časa lahko določeno stvar gledamo, pa je ne vidimo! Nekaj podobnega velja tudi za svet svetlobe. Vsako jutro se razgrne pred nami, vsako jutro, ko odpremo oči se na tisoče svetlobnih impulzov zapodi mimo zenice (zaslonka) skozi lečo do roženice (svetlobno tipalo), kjer se pretvori v električne impulze. Le ti zdrsnejo v možgane, kjer se slika spremeni v podobo.
Poglavje o gledanju in barvnem vidu se ukvarja s tistimi področji, ki na videz ne zadevajo neposredno osvetljevanja, a brez razumevanja zakaj in kako vidimo barve, je nemogoče razumeti (in obvladovati) proces osvetljevanja. Svetloba je seveda nevidna, dokler ne zadane mrežnice, večina tistega, kar nam je dano ugledati, so posledice njenega delovanja. To je morebiti trenutek, ko zasveti meglica v soju avtomobilskih žarometov, ko se na nebu vzdigne mavrica ali ko se podoba zapiše na filmski trak. A vse to so minljivi pojavi; verjetno je edina trdno postavljena zakonitost svetlobe ta, da se njeni učinki v »resničnem« svetu, torej tistem, ki ga lahko vidimo, otipamo s svojimi čutili, spreminjajo iz sekunde v sekundo, iz minute v minuto; redko kateri svetlobni pojav v naravi traja dlje kot nekaj deset minut, po navadi mnogo manj.
Za fotografa ali snemalca torej ni veliko časa, ni časa za besede: »Saj bom pozneje, kjer bo kakšen lepši kraj in bom lahko ustavil avto …« Ni časa! Če boste imeli srečo, boste utegnili pripraviti svojo fotografsko ali filmsko opremo, redkokdaj se narava razgrne pred vami tako, da je vse pripravljeno. Tedaj, ko boste najbolj prepričani v svoj prav, tedaj boste na koncu najbolj razočarani.
Morebiti ste že kdaj razmišljali o tem, kaj je pravzaprav svetloba, kako jo opisati, kako jo razložiti. Poglavje, ki je pred vami je namenjeno temu, da vam pri tem pomaga. Čeprav bomo navedli definicijo ali dve, navrgli kakšno besedo o teoriji, je vendarle vaše sodelovanje tisto, ki je ključnega pomena. V svetu svetlobe ni enoznačnih odgovorov in poskrbeli smo, da tako tudi ostane.
Poglavje o gledanju in barvnem vidu se ukvarja s tistimi področji, ki na videz ne zadevajo neposredno osvetljevanja, a brez razumevanja zakaj in kako vidimo barve, je nemogoče razumeti (in obvladovati) proces osvetljevanja. Svetloba je seveda nevidna, dokler ne zadane mrežnice, večina tistega, kar nam je dano ugledati, so posledice njenega delovanja. To je morebiti trenutek, ko zasveti meglica v soju avtomobilskih žarometov, ko se na nebu vzdigne mavrica ali ko se podoba zapiše na filmski trak. A vse to so minljivi pojavi; verjetno je edina trdno postavljena zakonitost svetlobe ta, da se njeni učinki v »resničnem« svetu, torej tistem, ki ga lahko vidimo, otipamo s svojimi čutili, spreminjajo iz sekunde v sekundo, iz minute v minuto; redko kateri svetlobni pojav v naravi traja dlje kot nekaj deset minut, po navadi mnogo manj.
Za fotografa ali snemalca torej ni veliko časa, ni časa za besede: »Saj bom pozneje, kjer bo kakšen lepši kraj in bom lahko ustavil avto …« Ni časa! Če boste imeli srečo, boste utegnili pripraviti svojo fotografsko ali filmsko opremo, redkokdaj se narava razgrne pred vami tako, da je vse pripravljeno. Tedaj, ko boste najbolj prepričani v svoj prav, tedaj boste na koncu najbolj razočarani.
Morebiti ste že kdaj razmišljali o tem, kaj je pravzaprav svetloba, kako jo opisati, kako jo razložiti. Poglavje, ki je pred vami je namenjeno temu, da vam pri tem pomaga. Čeprav bomo navedli definicijo ali dve, navrgli kakšno besedo o teoriji, je vendarle vaše sodelovanje tisto, ki je ključnega pomena. V svetu svetlobe ni enoznačnih odgovorov in poskrbeli smo, da tako tudi ostane.
Učne vsebine v tem poglavju
Svetloba je nenavadna reč. Navajeni smo, da je vse okoli nas. In tudi, ko se sonce spusti za obzorje uporabljamo vire svetlobe. Tisto, kar je presenetljivo je predvsem to, da svetlobe pravzaprav ne vidimo! V tem učnem sklopu bomo povedali kaj pravzaprav vidimo. Takoj, ko boste razumeli to preprosto zakonitost se bo vaše fotografsko življenje obrnilo na glavo. Nič več ne bo, kot je bilo.
Spekter elektromagnetnega valovanja se za snemalca ali fotografa ne zdi posebej zanimiv. In morebiti bi na prvi pogled res pritrdili, da je samo vidni del spektra tisto kar uporablja fotograf ali snemalec. V tem učnem sklopu bomo pokazali, obstaja veliko področij fotografije, ki raziskujejo tudi druge dele spektra. Pomembno je, da jih poznate. Po vsej verjetnosti vam bo razumevanje teh fizikalnih osnov prišlo še kako prav pri vašem delu. Svetlobo pogosto jemljemo za samoumevno. V učnem sklopu z naslovom kako nastane svetloba boste spoznali nekaj načinov kako lahko svetlobo ustvarimo. To vam bo prišlo prav, kadar boste delali v naravnih svetlobnih pogojih in ne boste mogi uporabiti svetil po izboru. Obenem vam bodo spoznanja lahko služila tudi kot vir navdiha pri postavljanju svetil. Spoznali boste kaj je to motivirana svetloba in kako jo lahko uporabimo.
Način na katerega deluje naše oko je v resnici skorajda čaroben. Je dovršen izum narave, ki nam omogoča prepoznavanje objektov in situacij okoli nas. Toda fotograf ali snemalec mora znati obvladovati svoje oko in se zavedati njegovih omejitev. V tem učnem sklopu vas bomo naučili kako.
V učnem sklopu z naslovom delovanje očesa boste zvedeli kako deluje naš vidni aparat. To vam bo osvetlilo tudi marsikatero nejasnost v zvezi z upodabljanjem barv. Spoznali boste zakaj lahko ljudje isto stvar vidimo različno. Zakaj je prepiranje o tem, kaj je zeleno in kaj modro, povsem odveč. Način na katerega deluje naše oko je v resnici skorajda čaroben. Je dovršen izum narave, ki nam omogoča prepoznavanje objektov in situacij okoli nas. Toda fotograf ali snemalec mora znati obvladovati svoje oko in se zavedati njegovih omejitev. V tem učnem sklopu vas bomo naučili kako.
V tem poglavju razkrijemo nekaj splošnih prepričanj o beli svetlobi in jih označimo kot urbano mitologijo. V njem namreč razložimo kaj je v resnici bela barva in zakaj sploh ne obstaja. Ta spoznanja boste lahko uporabili, ko se boste ustvarjalno izražali. Če veste, da je bela barva samo dogovor - zakaj ne bi postavili novih, drugačnih pravil za osvetljevanje?
V poglavju o barvah svetlobe razkrijemo, da naš vidni aparat skriva v sebi kar nekaj omejitev. Pomembno je, da jih spoznate in obrnete v svoj prid. Predvsem pa bomo v njem obravnavali barve. Kako nastanejo, kako jih vidimo? Ali v resnici sploh obstajajo ali gre le za našo zaznavo?
Spekter elektromagnetnega valovanja se za snemalca ali fotografa ne zdi posebej zanimiv. In morebiti bi na prvi pogled res pritrdili, da je samo vidni del spektra tisto kar uporablja fotograf ali snemalec. V tem učnem sklopu bomo pokazali, obstaja veliko področij fotografije, ki raziskujejo tudi druge dele spektra. Pomembno je, da jih poznate. Po vsej verjetnosti vam bo razumevanje teh fizikalnih osnov prišlo še kako prav pri vašem delu. Svetlobo pogosto jemljemo za samoumevno. V učnem sklopu z naslovom kako nastane svetloba boste spoznali nekaj načinov kako lahko svetlobo ustvarimo. To vam bo prišlo prav, kadar boste delali v naravnih svetlobnih pogojih in ne boste mogi uporabiti svetil po izboru. Obenem vam bodo spoznanja lahko služila tudi kot vir navdiha pri postavljanju svetil. Spoznali boste kaj je to motivirana svetloba in kako jo lahko uporabimo.
Način na katerega deluje naše oko je v resnici skorajda čaroben. Je dovršen izum narave, ki nam omogoča prepoznavanje objektov in situacij okoli nas. Toda fotograf ali snemalec mora znati obvladovati svoje oko in se zavedati njegovih omejitev. V tem učnem sklopu vas bomo naučili kako.
V učnem sklopu z naslovom delovanje očesa boste zvedeli kako deluje naš vidni aparat. To vam bo osvetlilo tudi marsikatero nejasnost v zvezi z upodabljanjem barv. Spoznali boste zakaj lahko ljudje isto stvar vidimo različno. Zakaj je prepiranje o tem, kaj je zeleno in kaj modro, povsem odveč. Način na katerega deluje naše oko je v resnici skorajda čaroben. Je dovršen izum narave, ki nam omogoča prepoznavanje objektov in situacij okoli nas. Toda fotograf ali snemalec mora znati obvladovati svoje oko in se zavedati njegovih omejitev. V tem učnem sklopu vas bomo naučili kako.
V tem poglavju razkrijemo nekaj splošnih prepričanj o beli svetlobi in jih označimo kot urbano mitologijo. V njem namreč razložimo kaj je v resnici bela barva in zakaj sploh ne obstaja. Ta spoznanja boste lahko uporabili, ko se boste ustvarjalno izražali. Če veste, da je bela barva samo dogovor - zakaj ne bi postavili novih, drugačnih pravil za osvetljevanje?
V poglavju o barvah svetlobe razkrijemo, da naš vidni aparat skriva v sebi kar nekaj omejitev. Pomembno je, da jih spoznate in obrnete v svoj prid. Predvsem pa bomo v njem obravnavali barve. Kako nastanejo, kako jih vidimo? Ali v resnici sploh obstajajo ali gre le za našo zaznavo?