Ni ga boljšega trenutka, da popraviš izrez,
kot je trenutek preden pritisneš na sprožilec.
Bryan Peterson, ameriški fotograf
kot je trenutek preden pritisneš na sprožilec.
Bryan Peterson, ameriški fotograf
SPLOŠNA NAČELA AVTORSKEGA USTVARJANJA
Štiri načela, ki jih navajamo pomenijo prvi vtis o kompoziciji in se še ne ukvarjajo neposredno s postavitvijo objektov v prostoru. Namenjena so v razmislek vsakemu ustvarjalcu, razbistritev nekaterih osnovnih pogledov. In sicer govorimo o tem, da (1) avtor izbira med vsebino in obliko, (2) avtor usmerja pozornost, (3) avtor izbira sporočilo in (4) avtor uporablja kontraste.
Avtor izbira med vsebino in obliko
Vsebina video posnetka ali fotografije pomeni sposobnost sporočanja, oblika pomeni na primer pravilno osvetlitev, ostrino, barvno uravnoteženost... Idealno je kadar sta oba elementa v ravnotežju, toda kadar se moramo med njima odločati si zapomnimo, da vsebina vedno prevlada nad obliko. Slaba oblika - motnje v zvoku, neostra slika, nemirna kamera... vse to so - po drugi strani - stvari, ki odvračajo pozornost od vsebine. Zaradi tega si moramo prizadevati, da sta vsebina in oblika vedno v harmoniji, da podpirata druga drugo, oz. v najboljšem primeru, da oblika ne odvrača pozornosti opazovalca ali gledalca od vsebine
Vsebina video posnetka ali fotografije pomeni sposobnost sporočanja, oblika pomeni na primer pravilno osvetlitev, ostrino, barvno uravnoteženost... Idealno je kadar sta oba elementa v ravnotežju, toda kadar se moramo med njima odločati si zapomnimo, da vsebina vedno prevlada nad obliko. Slaba oblika - motnje v zvoku, neostra slika, nemirna kamera... vse to so - po drugi strani - stvari, ki odvračajo pozornost od vsebine. Zaradi tega si moramo prizadevati, da sta vsebina in oblika vedno v harmoniji, da podpirata druga drugo, oz. v najboljšem primeru, da oblika ne odvrača pozornosti opazovalca ali gledalca od vsebine
Avtor usmerja pozornost
Drugo pravilo, ki ga navaja Whittaker pravi, da je temeljna naloga avtorja (fotografa, režiserja ali snemalca,...), da usmerja gledalčevo pozornost. Kaj je središče dogajanja, kaj je središče pozornosti je vnaprejšnja zavestna odločitev. Brez te odločitve je stvaritev kakor avto brez voznika, ladja brez kapitana ali podjetje brez direktorja. Počasi se v procesu nastanka razkroji. Avtor je tisti, ki ima vizijo, ki vodi in usmerja nastanek stvaritve. Ki na vsakem koraku sprejema določeno kreativno odločitev. Le ta nazadnje vodi gledalci, bralca ali opazovalca skozi umetniško delo.
Drugo pravilo, ki ga navaja Whittaker pravi, da je temeljna naloga avtorja (fotografa, režiserja ali snemalca,...), da usmerja gledalčevo pozornost. Kaj je središče dogajanja, kaj je središče pozornosti je vnaprejšnja zavestna odločitev. Brez te odločitve je stvaritev kakor avto brez voznika, ladja brez kapitana ali podjetje brez direktorja. Počasi se v procesu nastanka razkroji. Avtor je tisti, ki ima vizijo, ki vodi in usmerja nastanek stvaritve. Ki na vsakem koraku sprejema določeno kreativno odločitev. Le ta nazadnje vodi gledalci, bralca ali opazovalca skozi umetniško delo.
Avtor izbira sporočilo
Naloga oblike (tehnike in tehnologije) je, da poudari, poveča ali razloži določeno sporočilo. Primer je glasba v filmu, ki gledalca lahko pripravi na določen prizor ali pa samo pomaga ustvariti razpoloženje. Naj slika govori brez besed. Idealno gledano bi bil na primer najboljši televizijski program tisti pri katerem bi izklopili zvok - in bi še vedno dojeli vsebino oddaje. V resnici je to seveda popolnoma nepotrebno, saj ima tudi zvok sam na sebi svojo izrazno moč. Toda - zapomnimo si: fotografija, video ali film so vizualni mediji. To pomeni, da od avtorja do gledalca prenašajo sporočilo s pomočjo podobe. Vizualni mediji so izrazni mediji, pri katerih se avtor s pomočjo tehnologije izpoveduje gledalcu. Gre za enosmerno komunikacijo, ki kot osnovno sredstvo za prenašanje sporočila uporablja podobe. Pika. Še enkrat poudarjam: Če lahko pokažete s sliko, izkoristite to. Ne pripovedujte tistega kar lahko vidimo. Če imate s tem težave bi bilo morda dobro, da se osredotočite na druge medije, ki ne izkoriščajo podobe v tolikšni meri kot prav fotografija, video ali film. Pogosto lahko neobičajna čustvena stanja junakov ponazorimo tudi z nenavadnostjo njihovih dejanj. Naj govorijo njihova dejanja, ne besede.
Naloga oblike (tehnike in tehnologije) je, da poudari, poveča ali razloži določeno sporočilo. Primer je glasba v filmu, ki gledalca lahko pripravi na določen prizor ali pa samo pomaga ustvariti razpoloženje. Naj slika govori brez besed. Idealno gledano bi bil na primer najboljši televizijski program tisti pri katerem bi izklopili zvok - in bi še vedno dojeli vsebino oddaje. V resnici je to seveda popolnoma nepotrebno, saj ima tudi zvok sam na sebi svojo izrazno moč. Toda - zapomnimo si: fotografija, video ali film so vizualni mediji. To pomeni, da od avtorja do gledalca prenašajo sporočilo s pomočjo podobe. Vizualni mediji so izrazni mediji, pri katerih se avtor s pomočjo tehnologije izpoveduje gledalcu. Gre za enosmerno komunikacijo, ki kot osnovno sredstvo za prenašanje sporočila uporablja podobe. Pika. Še enkrat poudarjam: Če lahko pokažete s sliko, izkoristite to. Ne pripovedujte tistega kar lahko vidimo. Če imate s tem težave bi bilo morda dobro, da se osredotočite na druge medije, ki ne izkoriščajo podobe v tolikšni meri kot prav fotografija, video ali film. Pogosto lahko neobičajna čustvena stanja junakov ponazorimo tudi z nenavadnostjo njihovih dejanj. Naj govorijo njihova dejanja, ne besede.
Avtor določa kontrast v izrezu
Kljub temu, da Whitaker ne govori o kontrastu pri podajanju vsebine je lahko takšen kontrast izredno močno izrazno sredstvo. Vzemimo spet za primer romantičen prizor v katerem junak izpove ljubezen svoji izvoljenki. V tem primeru bo nemirna kamera, nenavadna svetlobna postavitev ali pa katera druga izrazna tehnika služila kot kontrast, ki bo sporočala o šokantnosti novice. S tem ustvarimo kontrast, ki ima lahko prav tako močno sporočilno vrednost kot harmoničnost elementov.
Kljub temu, da Whitaker ne govori o kontrastu pri podajanju vsebine je lahko takšen kontrast izredno močno izrazno sredstvo. Vzemimo spet za primer romantičen prizor v katerem junak izpove ljubezen svoji izvoljenki. V tem primeru bo nemirna kamera, nenavadna svetlobna postavitev ali pa katera druga izrazna tehnika služila kot kontrast, ki bo sporočala o šokantnosti novice. S tem ustvarimo kontrast, ki ima lahko prav tako močno sporočilno vrednost kot harmoničnost elementov.
VRSTE KOMPOZICIJ
Poznamo več vrst kompozicij. V tem sklopu si bomo ogledali najbolj pogoste. Darko Slavec v svojem deluFotografija: Estetika, Likovna analiza navaja sedem tipov kompozicije, ki jih povzemamo v tem sklopu. To so: (1) vodoravna kompozicija, (2) navpična kompozicija, (3) diagonalna kompozicija, (4) krožna kompozicija, (5) odprta in zaprta, (6) simetrična in nesimetrična ter (7) statična in dinamična kompozicija.
LIKOVNI ELEMENTI V KOMPOZICIJI
Vsako fotografijo (ali slikovni izrez v filmu) gradijo določeni elementi, ki v opazovalcu ustvarjajo določen psihološki vtis. Naša naloga je, da jih prepoznamo in se jih naučimo obvladovati. Najpogostejši likovni elementi so: (1) velikost, (2) teža, (3) smer, (4) položaj ter (5) število oziroma gostota. V nadaljevanju si bomo pogledali vsakega od njih. V videoposnetku pa se lahko seznanite tudi z nekaterimi fotografijami, ki prikazujejo te osnovne likovne elemente.
ZAKONI POVEZOVANJA LIKOVNIH ELEMENTOV
Kadar opazujemo neko podobo, jo naši možgani prav tako soustvarjajo - kakor če bi brali literarno delo. Le načini kako povezujemo posamezne elemente med seboj so si različni. O tem bomo obširneje spregovorili v učni enoti, kjer obravnavamo filmski jezik. Toda že na tem mestu velja opozoriti, da ni vseeno kaj vse je na podobi. Najenostavneje jo je očititi vseh "motečih" elementov ... ali pa jih obrniti v svoj prid. V pričujočem učnem modulu si bomo ogledali nekatere zakonitosti, ki veljajo za povezovanje različnih elementov med seboj.
NAČELA POSTAVITVE IZREZA
Ni vseeno kam v izrez postavimo naš motiv. Zakonitosti, ki jih navajamo niso niti umišljene s strani človeka, niti niso neizpodbitne. So samo smernice, ki nakazujejo tisto, kar se je oblikovalo v dolgih stoletjih razvoja upodabljanja. Jemljite jih z rezervo in se spomnite na odličen primer kršenja teh pravil v svetu filma: Rosemarijin otrok (Rosemary's Baby, Roman Polanski, 1968).
AKTIVNOST 01
Oglejte si odlomek intervjuja z direktorjem fotografije William A. Fraker-jem v katerem razloži kako učinkovito je Roman Polanski v filmu Rosemary's Baby prekršil pravilo zlatega reza. Lahko si ogledate film v celoti in poskusite najti še druge trenutke v katerih je kršenje pravil mnogo učinkoviteje služilo zgodbi. Intervju najdete v odličnem izobraževalnem filmu Vizije svetlobe (Vision's of Light. Arnold Glassman, Todd McCarthy in Stuart Samuels, 1992).
Oglejte si odlomek intervjuja z direktorjem fotografije William A. Fraker-jem v katerem razloži kako učinkovito je Roman Polanski v filmu Rosemary's Baby prekršil pravilo zlatega reza. Lahko si ogledate film v celoti in poskusite najti še druge trenutke v katerih je kršenje pravil mnogo učinkoviteje služilo zgodbi. Intervju najdete v odličnem izobraževalnem filmu Vizije svetlobe (Vision's of Light. Arnold Glassman, Todd McCarthy in Stuart Samuels, 1992).
AKTIVNOST 03
Oglejte si drugi intervju in razmislite ali in kako William A. Fraker govori o načelih, ki jih obravnavamo v tem učnem modulu.
Oglejte si drugi intervju in razmislite ali in kako William A. Fraker govori o načelih, ki jih obravnavamo v tem učnem modulu.
POSTAVITEV MOTIVA V IZREZU
V tem učnem modulu se bomo bolj podrobno ukvarjali z razporeditvijo osrednjega motiva. Kako postaviti točko pozornosti tako, da bomo s tem dosegli različne učinke? Pri tem se bomo ponovno naslonili na nekatera spoznanja, ki izhajajo iz klasičnega slikarstva, fotografije in drugih upodabljajočih umetnosti. Najprej si bomo pogledali osnovno pravilo – pravilo zlatega reza. Kljub temu, da ga bomo omenili samo na hitro – obravnavamo ga tudi v učbeniku Osnove snemanja za elektronski medij, vendarle predstavlja eno izmed ključnih izhodišč za postavitev slikovnega izreza. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere izpeljanke tega pravila – v filmih denimo pogosto uporabljeno pravilo šestin.
VTIS GLOBINE
Vsaka podoba (tudi 3D) je v resnici dvodimenzionalna. Ima višino in širino. V primeru stereoskopske podobe je vtis globine seveda iluzija. Ker pa se v resničnosti orientiramo prav s pomočjo globine, nam ta dimenzija pogosto manjka. Kompozicijski elementi, ki so na podobi urejeni tako, da ustvarjajov vtis globine naredijo podobo privlačnejšo in zanimivejšo. V tem učnem modulu si bomo ogledali nekatere tehnike s katerimi lahko poudarimo vtis globine.
Postavitev izreza
snovni elementi izreza so nekateri elementi, ki omogočajo, da zabeležimo neko podobo na takšen način, da bo imela največji čustveni učinek na gledalca ali opazovalca. Poleg osnovih desetih elementov, obstajajo seveda še nekateri drugi, vendar velja podobno kot za nekatera druga poglavja: njihova predstavitev bi bila preobširna za tovrsten obseg učbenika. Osnovni elementi, ki so: (1) težišče, (2) ponavljanje likovnih elementov, (3) vtis globine, (4) uporaba kontrastov, (5) enotnost likovnih elementov, (6) uporaba različnih črt za ustvarjanje razpoloženj, (7) simetričnost in (8) ostrina.
Težišče
Vsaka fotografija mora imeti neko težišče, točko pozornosti ali osrednji motiv. Vodilno misel, nekaj o čemer pripoveduje. Težišče je lahko oblikovne narave ali pa vsebinske narave. Najbolje je, kadar likovni elementi o katerih smo govorili ustvarjajo likovno težišče, ki podpira vsebinsko idejo fotografije.
Ponavljanje likovnih elementov
Ritem je nekaj kar nas spremlja od začetka našega obstanka na tem plenetu. Podrejeni smo mu na tisoč in en način, od katerih se večine sploh ne zavedamo: menjavanje letnih časov, dan in noč, plima in oseka, lunini ciklusi,... in še bi lahko našteval. Ritem je ena od osnovnih prvin glasbe, ritem je nekaj kar uravnava naše življenje. Zato nam je ritmično ponavljanje določenih vzorcev domače. In z ponavljanjem likovnih elementov na fotografiji ni nič drugače. Iščimo ponavljajoče se elemente, ki naredijo fotografijo zanimivo. Drevored v parku, cestne svetilke na ulici ali katerikoli drugi ponavljajoči elementi - vedno delujejo zanimivo v pravilni razporeditvi.
Globina polja
O ustvarjanju občutka oz. vtisa globine smo že govorili, tu naj le še enkrat poudarimo pomen, ki ga ima globina v slikovnem izrezu fotografije, filmskega ali video posnetka. Brez vtisa globine deluje fotografija monotono, prazno, nezanimivo. Zato vedno iščimo, predvsem pa uporabimo elemente, ki ta vtis globine poudarjajo.
Uporaba kontrastov
Svet je - podobno kakor je podrejen ritmu - podrejen tudi kontrastom. Spet lahko navedemo tisoč in en primer: črno-belo, dan in noč, majhno in veliko, ... Vse to so elementi, ki so nam blizu, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. Zato se mora vsak snemalec ali fotograf truditi, da te elemente odkrije in jih v svojem avtorskem delu izpostavi. Uporabi na način, ki naredijo fotografijo ali posnetek zanimiv.
Enotnost likovnih elementov
Enotnost likovnih elementov pomeni, da morajo vsi elementi podpirati neko osnovno idejo. Ne naredimo fotografije ali posnetka kar tako! Razmislimo o tem, kaj želimo povedati, kaj želimo sporočiti in potem katere likovne elemente in katera kompozicijska pravila bomo uporabili, ... Predvsem pazimo na to, da bodo likovni elementi enotni in ne razpršeni. Brez reda in v kaosu.
Uporaba vodilnih črt
Omenili smo že, da različne vrste črt ustvarjajo različna občutja. Ravne črte dajejo vtis statičnost, krivulje vtis gibanja. Uporabljajmo jih. Poiščimo jih v podobi in jih izkoristimo!
Simetrija
Simetričnost pomeni mirnost, urejenost, dolgočasje ali statičnost. Nesimetričnost pomeni dinamiko. Uporabimo te dve izrazni tehniki za ustvarjanje razpoloženja.
Težišče
Vsaka fotografija mora imeti neko težišče, točko pozornosti ali osrednji motiv. Vodilno misel, nekaj o čemer pripoveduje. Težišče je lahko oblikovne narave ali pa vsebinske narave. Najbolje je, kadar likovni elementi o katerih smo govorili ustvarjajo likovno težišče, ki podpira vsebinsko idejo fotografije.
Ponavljanje likovnih elementov
Ritem je nekaj kar nas spremlja od začetka našega obstanka na tem plenetu. Podrejeni smo mu na tisoč in en način, od katerih se večine sploh ne zavedamo: menjavanje letnih časov, dan in noč, plima in oseka, lunini ciklusi,... in še bi lahko našteval. Ritem je ena od osnovnih prvin glasbe, ritem je nekaj kar uravnava naše življenje. Zato nam je ritmično ponavljanje določenih vzorcev domače. In z ponavljanjem likovnih elementov na fotografiji ni nič drugače. Iščimo ponavljajoče se elemente, ki naredijo fotografijo zanimivo. Drevored v parku, cestne svetilke na ulici ali katerikoli drugi ponavljajoči elementi - vedno delujejo zanimivo v pravilni razporeditvi.
Globina polja
O ustvarjanju občutka oz. vtisa globine smo že govorili, tu naj le še enkrat poudarimo pomen, ki ga ima globina v slikovnem izrezu fotografije, filmskega ali video posnetka. Brez vtisa globine deluje fotografija monotono, prazno, nezanimivo. Zato vedno iščimo, predvsem pa uporabimo elemente, ki ta vtis globine poudarjajo.
Uporaba kontrastov
Svet je - podobno kakor je podrejen ritmu - podrejen tudi kontrastom. Spet lahko navedemo tisoč in en primer: črno-belo, dan in noč, majhno in veliko, ... Vse to so elementi, ki so nam blizu, ki se jih pogosto niti ne zavedamo. Zato se mora vsak snemalec ali fotograf truditi, da te elemente odkrije in jih v svojem avtorskem delu izpostavi. Uporabi na način, ki naredijo fotografijo ali posnetek zanimiv.
Enotnost likovnih elementov
Enotnost likovnih elementov pomeni, da morajo vsi elementi podpirati neko osnovno idejo. Ne naredimo fotografije ali posnetka kar tako! Razmislimo o tem, kaj želimo povedati, kaj želimo sporočiti in potem katere likovne elemente in katera kompozicijska pravila bomo uporabili, ... Predvsem pazimo na to, da bodo likovni elementi enotni in ne razpršeni. Brez reda in v kaosu.
Uporaba vodilnih črt
Omenili smo že, da različne vrste črt ustvarjajo različna občutja. Ravne črte dajejo vtis statičnost, krivulje vtis gibanja. Uporabljajmo jih. Poiščimo jih v podobi in jih izkoristimo!
Simetrija
Simetričnost pomeni mirnost, urejenost, dolgočasje ali statičnost. Nesimetričnost pomeni dinamiko. Uporabimo te dve izrazni tehniki za ustvarjanje razpoloženja.