Ker je tehnologija podaljšek človekovega telesa, ne vidim druge možnosti,
kot da se slej kot prej spravi k počitku.
David Cronenberg, (1943 - ), kanadski režiser
kot da se slej kot prej spravi k počitku.
David Cronenberg, (1943 - ), kanadski režiser
FILMSKA EMULZIJA
POVZETEK
Filmski trak ali pogosto samo film, imenujemo medij na katerega so fotografi in snemalci več kot sto trideset let upodabljali. Sestavljen je iz dveh delov: iz plastične osnove in posebne snovi, v kateri so raztopljene srebrove soli, ki potemnijo pod vplivom svetlobe. To plast imenujemo filmska emulzija. Pravijo, da ima nekatere značilnosti, ki pomagajo ustvariti očem prijetnejšo fotografijo od digitalne podobe. Danes jo od slednje razlikuje predvsem to, da ne vsebuje zakodiranih informacij o podobi, temveč lahko podobo razberemo s svojimi čutili. Pravimo, da je takšna podoba človeško berljiva (human readible).
UČNA URA ZGODOVINE
Zgodovina filmske emulzije sega v leto 1864, ko sta znanstvenika W. B. Bolton in B. J. Sayce prišla na revolucionarno zamisel, da bi srebrove soli predpripravili s tem, da bi jih raztopili v kolodiju. Pred tem so jih nanašali neposredno pred fotografiranjem na stekleno ploščo. Nov način priprave je pomenil tudi to, da je bilo mogoče steklene plošče po uporabi izpirati in s tem odstraniti odvečne srebrove soli in zaustaviti postopek osvetljevanja. Občutljivost tako pripravljene steklene plošče je bila naravnost osupljiva. Ni bila sicer tako občutljiva kot mokri kolodij, toda še vedno dovolj, da je omogočala izredno kratke osvetlitvene čase. A največja prednost je bila v tem, da se je vsaka tako pripravljena steklena plošča obnašala povsem enako. Zdaj ni bilo več pomembno kje in kdaj je bila pripravljena. To pa je bil tudi prvi korak na poti do standardizacije označevanja občutljivosti.
Pravijo, da je tehnologija, ki stoji za nastankom podobe v filmski emulziji bolj zapletena od tehnologije, ki je človeka spravila na Luno. A tako vsak sektor znanstvenikov pravi za svoje področje in vprašanje je, če zares poznajo druga področja. Toda nekaj drži. Tehnologija je v resnici zapletena. Tako zapletena da se neukemu laiku zdi skorajda čarobna. Mi si jo bomo ogledali zgolj kot zanimivost. In iz nje izluščili tista uporabna znanja, ki nam lahko pomagajo tudi danes. V svetu, kjer prevladujejo enice in ničle. V svetu digitalnih fotoparatov in kamkorderjev.
Pravijo, da je tehnologija, ki stoji za nastankom podobe v filmski emulziji bolj zapletena od tehnologije, ki je človeka spravila na Luno. A tako vsak sektor znanstvenikov pravi za svoje področje in vprašanje je, če zares poznajo druga področja. Toda nekaj drži. Tehnologija je v resnici zapletena. Tako zapletena da se neukemu laiku zdi skorajda čarobna. Mi si jo bomo ogledali zgolj kot zanimivost. In iz nje izluščili tista uporabna znanja, ki nam lahko pomagajo tudi danes. V svetu, kjer prevladujejo enice in ničle. V svetu digitalnih fotoparatov in kamkorderjev.
KAKO NASTANE PODOBA V FILMSKI EMULZIJI?
Ko svetloba osvetli srebrove soli, le-te ne potemnijo takoj. Pravimo, da v emulziji nastane latentna slika. Zato srebrove spojine obdelamo s posebno kemikalijo – razvijalcem. S tem se njihova občutljivost za svetlobo poveča za več milijard. Če bi želeli, da se slika pokaže samo zaradi delovanja svetlobe, bi za to potrebovali dneve in dneve. S pomočjo razvijalca se to zgodi v nekaj sekundah.
KAJ SESTAVLJA FILMSKI TRAK?
Filmski trak sestavlja pet slojev:
- zaščita pred poškodbami
- filmska emulzija
- vezivo, s katerim je emulzijam nalepljena na osnovo
- acetatna (včasih nitratna, danes praviloma poliestrska) osnova
- proti-odsevna plast, ki preprečuje odboje svetlobe nazaj v filmsko emulzijo
KAKO DELUJE FILMSKA EMULZIJA?
Emulzija pri barvnem filmu je sestavljena iz treh plasti. Vsaka od njih je občutljiva za modro svetlobo. Prva plast je občutljiva samo za modro svetlobo. Sledi ji rumeno svetlobno sito, ki odstrani ostanke modre barve, prepusti pa zeleno in rdečo. Naslednja plast je občutljiva za modro in zeleno svetlobo. Ker je modro svetlobo zadržala prva plast in rumeno svetlobno sito, za rdečo svetlobo pa ni občutljiva, ta emulzija reagira samo z zeleno svetlobo. Sledi vmesna plast, ki loči tretji sloj. Le ta je spet občutljiv za modro svetlobo in poleg tega pa tudi za rdečo. Modra barva je bila odstranjena že v prvem sloju, zato to plast osvetli samo rdeča svetloba. Sledi plast veziva in acetatna osnova (angl. film base). Na dnu emulzije pa najdemo sloj proti-odsevne plasti (angl. anti-halo), ki preprečuje neželene odboje svetlobe nazaj v notranjost emulzije.
KARAKTERISTIČNA KRIVULJA
Ker je temnost podobe odvisna od gostote zrnc izločenega srebra označujemo temnost podobe z izrazom gostota (angl. density). Konec devetnajstega stoletja sta nemška znanstvenika Hurter in Driffield ugotovila, da lahko količino svetlobe (osvetlitvene pogoje) na vodoravni osi predstavimo z logaritmom osvetlitvenih pogojev. Logaritemska vrednost nam zagotavlja, da delamo s skalo na kateri se stopnje vrstijo v enakomernih razmikih, poleg tega pa nam je mnogo bližja, saj jo tudi sicer uporabljamo za prikaz upadanja intenzivnosti svetlobe. Na ta način dobimo krivuljo občutljivosti filma, ki je v veljavi še danes. Krivulja je izredno enostavna za razbiranje podatkov. Imenujemo jo karakteristična krivulja. Razumevanje te krivulje je temeljni pogoj za razumevanje tehnik fotografiranja, ki nam omogočajo ustvarjalno delo.
Pričakovano razmerje
Krivulja filmske emulzije (1)
Krivulja starejših CCD svetlobnih tipal brez popravkov (2)
Popravljena krivulja sodobnih kamkorderjev (sLog in cLog) (3)
Krivulja filmske emulzije (1)
Krivulja starejših CCD svetlobnih tipal brez popravkov (2)
Popravljena krivulja sodobnih kamkorderjev (sLog in cLog) (3)
INTERPRETACIJA KRIVULJE
Na navpični osi v resnici podajamo stopnjo potemnitve negativa, na vodoravni osi pa logaritem količine svetlobe s katero osvetlimo motiv. Pričakovali bi, da bo njuna medsebojna zveza premica pod kotom 45 stopinj. Vendar se pokaže, da ima krivulja obliko sploščene črke S in da svojega izhodišča nima v središču koordinatnega sistema. Poglejmo, kaj to pomeni v praksi. Najprej to pomeni, da povezava med količino svetlobe in potemnitvijo negativa ni zvezna. Pri majhnih in pri velikih količinah svetlobe, se filmska emulzija obnaša drugače kot bi pričakovali. Osvetljenost ne narašča enakomerno. Po neki točki se srebro ne izloča več. Vidimo lahko, da je filmska emulzija mnogo bolj občutljiva za spremembe kadar imamo malo in veliko svetlobe.
SEGMENTI KRIVULJE
Rame (zgornji del krivulje)
Zgornji del krivulje se zravna postopno. To pomeni, da na določeni točki povečevanje količine svetlobe nima več vpliva na svetlost slike. Te točke se moramo izogibati saj se pokaže kot belina brez podrobnosti. Bela srajca bo na primer ravna bela ploskev, v kateri ne bomo videli gub. Če denimo snemamo ali fotografiramo v svetlem okolju (poleti na morju, pozimi na snegu ali pa kadar imamo veliko odsevov) lahko opazimo, da v zelo svetlih predelih podoba temni počasneje, kot pa narašča količina svetlobe. Da bo slika postala še enkrat bolj temna, moramo na primer dodati kar osemkrat več svetlobe (ne samo štirikrat). Krivulja se obnaša nepričakovano prav tam, kjer je najbolj pomembno, da imamo pravilno osvetljeno sliko. V sencah in na zelo svetlih mestih.
Zgornji del krivulje se zravna postopno. To pomeni, da na določeni točki povečevanje količine svetlobe nima več vpliva na svetlost slike. Te točke se moramo izogibati saj se pokaže kot belina brez podrobnosti. Bela srajca bo na primer ravna bela ploskev, v kateri ne bomo videli gub. Če denimo snemamo ali fotografiramo v svetlem okolju (poleti na morju, pozimi na snegu ali pa kadar imamo veliko odsevov) lahko opazimo, da v zelo svetlih predelih podoba temni počasneje, kot pa narašča količina svetlobe. Da bo slika postala še enkrat bolj temna, moramo na primer dodati kar osemkrat več svetlobe (ne samo štirikrat). Krivulja se obnaša nepričakovano prav tam, kjer je najbolj pomembno, da imamo pravilno osvetljeno sliko. V sencah in na zelo svetlih mestih.
Pričakovana krivulja
Krivulja filmske emulzije
Krivulja video kamere
Popravljena krivulja sodobnih kamkorderjev (sLog in cLog)
Krivulja filmske emulzije
Krivulja video kamere
Popravljena krivulja sodobnih kamkorderjev (sLog in cLog)
Palec (spodnji del krivulje)
Pri spodnjem delu krivulje lahko opazimo, da se obnaša podobno kakor v zgornjem delu. Če dodajamo svetlobo, emulzija ne temni enakomerno. Kadar delamo z malo svetlobe bo že malenkostno povečanje svetlobe povzročilo močan učinek. Zaradi tega moramo paziti pri osvetljevanju, da ne uničimo kontrastov. Druga stvar, ki jo lahko opazimo v tem delu krivulje je, da se krivulja ne začne v središču koordinatnega sistema temveč malo višje na navpični osi. Tej točki pravimo megličasta točka (angl. »fog level«) saj je to naravna temnost filmske emulzije. Le ta namreč ni popolnoma prozorna temveč nekaj svetlobe zadrži že sama na sebi. Drugi razlog za to je, da tudi slika v kino dvorani ne more biti popolnoma temna, saj jo osvetljuje žarnica projektorja. Vendar ima ta točka za nas majhno praktično vrednost. Pomembno je, da veste kaj predstavlja posamezni del krivulje. Predvsem pa, da razumete povezanost med količino svetlobe in tem kako temena ali svetla je nastala podoba.
Pri spodnjem delu krivulje lahko opazimo, da se obnaša podobno kakor v zgornjem delu. Če dodajamo svetlobo, emulzija ne temni enakomerno. Kadar delamo z malo svetlobe bo že malenkostno povečanje svetlobe povzročilo močan učinek. Zaradi tega moramo paziti pri osvetljevanju, da ne uničimo kontrastov. Druga stvar, ki jo lahko opazimo v tem delu krivulje je, da se krivulja ne začne v središču koordinatnega sistema temveč malo višje na navpični osi. Tej točki pravimo megličasta točka (angl. »fog level«) saj je to naravna temnost filmske emulzije. Le ta namreč ni popolnoma prozorna temveč nekaj svetlobe zadrži že sama na sebi. Drugi razlog za to je, da tudi slika v kino dvorani ne more biti popolnoma temna, saj jo osvetljuje žarnica projektorja. Vendar ima ta točka za nas majhno praktično vrednost. Pomembno je, da veste kaj predstavlja posamezni del krivulje. Predvsem pa, da razumete povezanost med količino svetlobe in tem kako temena ali svetla je nastala podoba.
Ponazoritev umestitve podobe na karakteristični krivulji
(kliknite na sliko, da jo povečate)
UPORABNA VREDNOST KARAKTERISTIČNE KRIVULJE
Karakteristična
krivulja nam pove tudi tri izredno pomembne stvari o vsaki filmski
emulziji. Pove nam:
(1) kako občutljiva je za svetlobo,
(2) kako kontrastna je in
(3) kakšen je njen kontrastni razpon.
(1) kako občutljiva je za svetlobo,
(2) kako kontrastna je in
(3) kakšen je njen kontrastni razpon.
Občutljivost emulzije ali svetlobnega tipala sicer navede proizvajalec in
je odtisnjena tako na embalaži, kot tudi na samem ohišju filma, ali podana v navodilih za svetlobno tipalo. Vendar
lahko na podlagi karakteristične krivulje dobimo mnogo več informacij. Občutljivost za svetlobo označujemo s številkami, pri čemer vsaka naslednja stopnja pomeni, da je filmska emulzija še enkrat bolj občutljiva na svetlobo. Označujemo jo z ISO vrednostjo. Ker je občutljivost filmske emulzije ali svetlobnega tipala tako pomembna bomo več o tem ovedali v posebnem poglavju. Na tem mestu pa bomo le navedli osnovne oznake s katero jo označujemo. Občutljivost filmske emulzije določa položaj njenega izhodišča na vodoravni osi. Filmska emulzija, ki je zelo občutljiva na svetlobo (imenujemo jo »hitra«, ima visoke vrednosti ISO; 200-1600) ima izhodišče blizu središča koordinatnega sistema. Po drugi strani pa ima filmska emulzija, ki za svetlobo ni toliko občutljiva (»počasna«, nizke vrednosti ISO: 8-50) izhodišče krivulje postavljeno mnogo bolj v desno.
Visokoobčutljiva filmska emulzija (potrebujemo malo svetlobe)
Srednjeobčutljiva filmska emulzija
Nizkoobčutljiva filmska emulzija (potrebujemo veliko svetlobe)
Srednjeobčutljiva filmska emulzija
Nizkoobčutljiva filmska emulzija (potrebujemo veliko svetlobe)
Druga stvar, ki je za snemalca ali fotografa zelo pomembna je kontrast filma, včasih imenovan tudi gama. Čeprav v resnici ne gre za popolnoma isto stvar, gre za dve interpretaciji iste značilnosti filmske emulzije. Kontrast oz. gamo nam nakazuje naklon krivulje. Bolj kot je krivulja strma, večji bo kontrast. Bolj kot je položna, manj občutljiva bo emulzija za razlike v svetlih in temnih predelih slike. Razmislite zakaj! Povedali smo, da je stopnja potemnitve negativa neposredno povezana z intenzivnostjo svetlobe. Kadar je razmerje med njima 1:1 to pomeni, da bo povečanje količine svetlobe za enkrat, za prav toliko potemnilo filmsko emulzijo. Če pa je to razmerje večje od 1:1, na primer 2:1 to pomeni, da bomo pri enkratnem povečanju količine svetlobe potemnili filmsko emulzijo kar dvakrat bolj. Ker naklon krivulje določa njen kontrast lahko stopnjo kontrasta zapišemo tudi kot tangens kota med krivuljo in vodoravno osjo. Oznaka za to je grška črka gama. Kadar je kot enak 45 stopinj je tangens gama enak 1. To pomeni, da je film srednje kontrasten.
Visokokontrastna filmska emulzija
Srednjekontrastna filmska emulzija
Nizkokontrastna filmska emulzija
Srednjekontrastna filmska emulzija
Nizkokontrastna filmska emulzija
Filmska emulzija imenujemo plast iz želatine, ki vsebuje delce srebrovih soli in je nanešena na prozorno plast iz acetatna ali poliestrske osnove.
Je tisti del filmskega traku v katerem nastane slika.
POVZETEK
Filmska emulzija je – poenostavljeno rečeno – medij, ki je občutljiv Izkorišča lastnost svetlobe, da s seboj nosi energijo. To energijo pogosto zaznavamo kot toploto, nekatere snovi pa se zaradi nje tudi kemijsko spremenijo. Denimo naša koža, ki začne tvoriti posebno barvilo s katerim nas zaščiti pred soncem. Predvsem pa srebrove soli, ki pod vplivom svetlobe razpadejo na osnovne sestavne dele - srebro. Ker je srebro črno v mediju nastane podoba.
V nadaljevanju smo se osredotočili na značilnosti filmske emulzije, ki veljajo tudi za svetlobno tipalo in jih moramo zaradi tega upoštevati tudi danes. Izpostavili smo štiri lastnosti: (1) najprej to, da je filmska emulzija občutljiva na svetlobo premosorazmerno s količino svetlobe. Če povečamo količino svetlobe za dvakrat bo tudi podoba dvakrat svetlejša. Nato smo povedali, da so različno pripravljene filmske emulzije različno občutljive na svetlobo. Ene potrebujejo manj svetlobe, da ustvarijo sliko, druge potrebujejo več. Ob tem smo povedali, da so šele relativno pozno (konec devetnajstega stoletja) uspeli filmsko emulzijo standardizirati. To pomeni, da je enako občutljivo filmsko emulzijo lahko uporabljal korkoli, ne glede na to, kje jo je pripravil ali kupil. S tem pa se je pojavila potreba po tem, da se različno občutljivim filmskim emulzijam dodeli tudi oznake. Povedali smo, da najnižja številka (denimo 50, 64, 80) pomeni, da je emulzija relativno neobčutljiva za svetlobo, Da torej pri enakih nastavitvah fotoaprata potrebuje več svetlobe kot denimo filmska emulzija ali svetlobno tipalo, kjer nastavimo občutljivost na ISO 3200. Obenem smo poudarili, da vrednosti niso določene kar tako, tevmeč da so geometrično povezane med seboj. Kar pomeni, da bo filmska emulzija z občutljivostjo 800 dvakrat bolj občutljiva za svetlobo kot tista, ki ima oznako 400.
V tem učnem sklopu smo razložili tudi kaj je to karaktersitična krivulja, predvsem pa kako iz nje lahko razberemo značilnosti podobe. In obratno. kako lahko s pomočjo analize krivulje upravljano s svetlobo. Karakteristična krivulja je povezana tudi z barvnim upravljanjem o katerem govorimo v drugih učbenikih. Na tem mestu le izpostavimo, da poznavanje karakteristiične krivulje veliko pripomore k razumevanju kako tudi svetlobno tipalo zabeleži podobo, kako spremljamo osvetljenost motiva na t.i. waveform monitorju ali s pomočjo pogoste funkcije na monitorjih, ki jo imenujemo "false color".
V nadaljevanju smo se osredotočili na značilnosti filmske emulzije, ki veljajo tudi za svetlobno tipalo in jih moramo zaradi tega upoštevati tudi danes. Izpostavili smo štiri lastnosti: (1) najprej to, da je filmska emulzija občutljiva na svetlobo premosorazmerno s količino svetlobe. Če povečamo količino svetlobe za dvakrat bo tudi podoba dvakrat svetlejša. Nato smo povedali, da so različno pripravljene filmske emulzije različno občutljive na svetlobo. Ene potrebujejo manj svetlobe, da ustvarijo sliko, druge potrebujejo več. Ob tem smo povedali, da so šele relativno pozno (konec devetnajstega stoletja) uspeli filmsko emulzijo standardizirati. To pomeni, da je enako občutljivo filmsko emulzijo lahko uporabljal korkoli, ne glede na to, kje jo je pripravil ali kupil. S tem pa se je pojavila potreba po tem, da se različno občutljivim filmskim emulzijam dodeli tudi oznake. Povedali smo, da najnižja številka (denimo 50, 64, 80) pomeni, da je emulzija relativno neobčutljiva za svetlobo, Da torej pri enakih nastavitvah fotoaprata potrebuje več svetlobe kot denimo filmska emulzija ali svetlobno tipalo, kjer nastavimo občutljivost na ISO 3200. Obenem smo poudarili, da vrednosti niso določene kar tako, tevmeč da so geometrično povezane med seboj. Kar pomeni, da bo filmska emulzija z občutljivostjo 800 dvakrat bolj občutljiva za svetlobo kot tista, ki ima oznako 400.
V tem učnem sklopu smo razložili tudi kaj je to karaktersitična krivulja, predvsem pa kako iz nje lahko razberemo značilnosti podobe. In obratno. kako lahko s pomočjo analize krivulje upravljano s svetlobo. Karakteristična krivulja je povezana tudi z barvnim upravljanjem o katerem govorimo v drugih učbenikih. Na tem mestu le izpostavimo, da poznavanje karakteristiične krivulje veliko pripomore k razumevanju kako tudi svetlobno tipalo zabeleži podobo, kako spremljamo osvetljenost motiva na t.i. waveform monitorju ali s pomočjo pogoste funkcije na monitorjih, ki jo imenujemo "false color".
DEJAVNOSTI in NALOGE
Kako je sestavljena filma emulzija?
Kako deluje filmska emulzija?
Kaj pomeni naklon karakteristične krivulje?
V čem se razliku idealna karakterisična krivulja od krivulje filmske emulzije?
Pojasnite zakaj bo filmska emulzija, ki ima bolj strmo karakteristično krivuljo dala bolj kontrastno podobo?
Kakšna bo podoba, če je noga karakteristične krivulje postavljena bolj v desno?
Zakaj se karakteristična krivulja ne začne v središču koordinatnega sistema?
Bomo potrebovali več svetlobe pri filmski emulziji pri kateri se karakteristična krivulja prične bolj proti navpični osi ali bolj stran od nje?
Oglejte si karakteristično krivuljo in opišite kakšna bo podoba!
Zakaj menite, da so proizvajalci elektronske opreme pričeli razvijati svetlobna tipala, ki oponašajo filmsko krivuljo?
Fotografirate v megli. Izberite karakteristično krivuljo filmske emulzije, ki jo boste uporabili!
Fotografirate poleti na soncu? Katero filmsko emulzijo boste uporabili?
Fotografirate pozimi na snegu, ob močnem sonu. Ocenite katera filmska emulzija bi bila bolj primerna in zakaj!
Fotografirate ponoči pod cestno svetilko. Katero filmsko emulzijo bi izbrali? Ovrednotite!
Kako deluje filmska emulzija?
Kaj pomeni naklon karakteristične krivulje?
V čem se razliku idealna karakterisična krivulja od krivulje filmske emulzije?
Pojasnite zakaj bo filmska emulzija, ki ima bolj strmo karakteristično krivuljo dala bolj kontrastno podobo?
Kakšna bo podoba, če je noga karakteristične krivulje postavljena bolj v desno?
Zakaj se karakteristična krivulja ne začne v središču koordinatnega sistema?
Bomo potrebovali več svetlobe pri filmski emulziji pri kateri se karakteristična krivulja prične bolj proti navpični osi ali bolj stran od nje?
Oglejte si karakteristično krivuljo in opišite kakšna bo podoba!
Zakaj menite, da so proizvajalci elektronske opreme pričeli razvijati svetlobna tipala, ki oponašajo filmsko krivuljo?
Fotografirate v megli. Izberite karakteristično krivuljo filmske emulzije, ki jo boste uporabili!
Fotografirate poleti na soncu? Katero filmsko emulzijo boste uporabili?
Fotografirate pozimi na snegu, ob močnem sonu. Ocenite katera filmska emulzija bi bila bolj primerna in zakaj!
Fotografirate ponoči pod cestno svetilko. Katero filmsko emulzijo bi izbrali? Ovrednotite!
KLJUČNE BESEDE (vir: SSKJ)
Kod
kód -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu
Segment
segmènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment
Sektor
séktor -ja m (ẹ́) 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja
Kolodij
kolódij -a m (ọ́) kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji
Interpretacija
interpretácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
Latentno
laténten -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti
Negativ
négativ -a m (ẹ̑) 2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ // film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; neskl. pril.: negativ film
kód -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu
Segment
segmènt -ênta m (ȅ é) 1. knjiž. del, odsek: razdeliti na segmente; segmenti rakete / segment teksta 2. geom. del črte, ploskve ali telesa, odsek: razdeliti elipso na segmente / krogelni segment ◊ ekon. segment trga del trga z določenimi značilnostmi; lingv. segment del povedi, stavka, ločen od drugega s premorom, intonacijo; stavčni segment; strojn. polžev segment
Sektor
séktor -ja m (ẹ́) 2. navadno s prilastkom področje, panoga: rudarstvo in drugi gospodarski sektorji / dela v kmetijskem sektorju v kmetijstvu / sekundarni, terciarni sektor sekundarne, terciarne dejavnosti / družbeni, privatni sektor družbena, zasebna lastnina // del delovne organizacije, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote; oddelek: dela v komercialnem sektorju; nabavni, razvojni sektor; vodja sektorja
Kolodij
kolódij -a m (ọ́) kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji
Interpretacija
interpretácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela
Latentno
laténten -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti
Negativ
négativ -a m (ẹ̑) 2. fot. posnetek na filmu ali fotografski plošči, na katerem so svetla in temna mesta glede na resničnost zamenjana: kopirati, retuširati negativ / barvni negativ posnetek, na katerem so barve glede na resničnost komplementarno zamenjane; mehki, trdi negativ // film ali fotografska plošča za tak posnetek: vložiti negativ v kamero; neskl. pril.: negativ film
V RAZMISLEK
Razmislite kako bi znanje o karakteristčni krivulji pri načrtovanju snemanja ali fotografiraja? Kakšno filmsko emulzijo bi izbrali za snemanje ob nizkokontrastnih pogojih (denimo v megli) in kakšno za nočne prizore? Zakaj? Kako bi interpretirali količino svetlobe s potemnitvijo podobe?
ALI STE VEDELI?
... da je bil filmski trak dolga leta narejen iz celuloida. Celuloid je zmes nitroceluloze in kafre, ki je izredno vnetljiva. Vse do petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se pojavi varnejši filmski trak narejen iz acetatne celuloze so bile zato kinodvorane opremljene s posebnim mehanizmom, ki je vprimeru požara odrezal operaterja od občinstva. Tudi sama konstrukcija dvorane je morala biti temu prirejena.
... da v Beogradu še danes Jugoslovenska kinoteka vsako leto izvede festival nitratnega filma v okviru katerega predvajajo izključno filme s tega nosilca. Danes morajo imeti opravljeni operaterji poseben tečaj iz rokovanja s izredno vnetljivim oz. ekplozivnim materijalom.
... da je se je nitroceluloza uporablala kot nadometstek za slonovino. Tako so pogosto biljardne krogle ob udarcu samodejno ekspllodirale.
... da je bil acetatni film v uporabi nekje do osemdesetih let, ko ga nadomesti film s poliestrsko osnovo. Acetatni film je namreč podvržen razpadnju, ki ga filmski arhivisti pogosto imenujejo vinegarjev sindrom (film ob razpadu močno zaudarja po vinskem kisu).
...da ima celuloid še vedno boljšo propustnost za svetlobo in večji kontrastni razpon kot katerikoli drug medij.
... da v Beogradu še danes Jugoslovenska kinoteka vsako leto izvede festival nitratnega filma v okviru katerega predvajajo izključno filme s tega nosilca. Danes morajo imeti opravljeni operaterji poseben tečaj iz rokovanja s izredno vnetljivim oz. ekplozivnim materijalom.
... da je se je nitroceluloza uporablala kot nadometstek za slonovino. Tako so pogosto biljardne krogle ob udarcu samodejno ekspllodirale.
... da je bil acetatni film v uporabi nekje do osemdesetih let, ko ga nadomesti film s poliestrsko osnovo. Acetatni film je namreč podvržen razpadnju, ki ga filmski arhivisti pogosto imenujejo vinegarjev sindrom (film ob razpadu močno zaudarja po vinskem kisu).
...da ima celuloid še vedno boljšo propustnost za svetlobo in večji kontrastni razpon kot katerikoli drug medij.