Fotografija je zame umetnost opazovanja. Najti nenavadno v navadnem svetu.
Malo ima za opraviti s sposobnostjo videti stvari in veliko z načinom, kako jih vidimo.
Elliott Erwitt (1928 - ), ameriški fotograf
Malo ima za opraviti s sposobnostjo videti stvari in veliko z načinom, kako jih vidimo.
Elliott Erwitt (1928 - ), ameriški fotograf
Učni sklop Oblikovanje s svetlobo ima postavljene tri temeljne cilje. Najprej, da spoznate pomembnejše mejnike fotografije od nastanka do danes, da razumete prednosti in slabosti klasične in digitalne fotografije. Predvsem pa, da spoznate fotografski proces in se naučite fotografirati.
Od specifičnih znanj, ki jih boste usvojili, so najpomembnejša, da boste znali umestiti posamezno fotografijo v ustrezno zgodovinsko obdobje, da boste poznali značilnosti posameznega zgodovinskega obdobja, poznali vrste in delovanje fotoaparata in najbolj od vsega, da boste poznali in znali uporabljati zaslonko, zaklop, ISO vrednost, polje ostrine, vidni kot ter s temi elementi znali določiti pravilen osvetlitveni čas, izbrati primeren objektiv in ustrezne nastavitve na njem. Razvijali boste splošno razgledanost, sposobnost analize in vrednotenja, prenosa znanja v prakso, znali povezovati med seboj različna področja fotografije, razvijali računalniške spretnosti, sposobnost umetniškega izražanja in ustvarjanja ter navsezadnje pridobivali sposobnost razumevanja temeljnih procesov fotografskega ustvarjanja.
Učni sklop ne sledi logiki, ko jo podajajo siceršnji priročniki. Sledi logiki razvoja vede. Vključuje vse bistvene elemente, ki omogočajo oblikovanje s svetlobo. Razdeljen je na sedem poglavij, ki jih v resnici lahko predelate po kateremkoli vrstnem redu. Razvoj, ki je pripeljal do sodobnih, v pametne telefone vgrajenih, naprav ni bil enovit, zaporeden. Nasprotno. Izumi so se porajali povsod po svetu in v sebi lastnem vrstnem redu.
Najprej bomo predstavili področje, ki je utemeljilo vedo o fotografiranju in snemanju. Brez kemije in razvoja filmske emulzije nam vsa ostala pdoročja ne bi prav nič pomagala. Temu sledi poglavje o optiki. Brez znanja o lomu svetlobe, objektivih in drugih optičnih elementih bi bili še vedno v srednjem veku. Nato sledita dva učna sklopa. Prvi obravnava zaslonko in drugo zaklop. Obe napravi omogočata krmiljenje s svetlobo in oblikovanje podobe. Preden pa združimo povedano pod eno streho v poglavju fotoaprat, si pogledamo še osnove osvetlitve.
Od specifičnih znanj, ki jih boste usvojili, so najpomembnejša, da boste znali umestiti posamezno fotografijo v ustrezno zgodovinsko obdobje, da boste poznali značilnosti posameznega zgodovinskega obdobja, poznali vrste in delovanje fotoaparata in najbolj od vsega, da boste poznali in znali uporabljati zaslonko, zaklop, ISO vrednost, polje ostrine, vidni kot ter s temi elementi znali določiti pravilen osvetlitveni čas, izbrati primeren objektiv in ustrezne nastavitve na njem. Razvijali boste splošno razgledanost, sposobnost analize in vrednotenja, prenosa znanja v prakso, znali povezovati med seboj različna področja fotografije, razvijali računalniške spretnosti, sposobnost umetniškega izražanja in ustvarjanja ter navsezadnje pridobivali sposobnost razumevanja temeljnih procesov fotografskega ustvarjanja.
Učni sklop ne sledi logiki, ko jo podajajo siceršnji priročniki. Sledi logiki razvoja vede. Vključuje vse bistvene elemente, ki omogočajo oblikovanje s svetlobo. Razdeljen je na sedem poglavij, ki jih v resnici lahko predelate po kateremkoli vrstnem redu. Razvoj, ki je pripeljal do sodobnih, v pametne telefone vgrajenih, naprav ni bil enovit, zaporeden. Nasprotno. Izumi so se porajali povsod po svetu in v sebi lastnem vrstnem redu.
Najprej bomo predstavili področje, ki je utemeljilo vedo o fotografiranju in snemanju. Brez kemije in razvoja filmske emulzije nam vsa ostala pdoročja ne bi prav nič pomagala. Temu sledi poglavje o optiki. Brez znanja o lomu svetlobe, objektivih in drugih optičnih elementih bi bili še vedno v srednjem veku. Nato sledita dva učna sklopa. Prvi obravnava zaslonko in drugo zaklop. Obe napravi omogočata krmiljenje s svetlobo in oblikovanje podobe. Preden pa združimo povedano pod eno streho v poglavju fotoaprat, si pogledamo še osnove osvetlitve.
Učne vsebine
OD TEMNE SOBE DO SODOBNEGA OHIŠJA
V prvem učnem sklopu obravnavamo razvoj fotografske naprave. Razložimo strukturo in zamisel delovanja fotoaparata. Predstavimo dolgo pot, ki je pripeljala do sodobne naprave, ki je vgrajena v vaš pametni telefon. Vendar pa boste zvedeli še več. Spoznali boste, da pametni telefon ni edino s čemer upodabljamo. In obenem boste zvedeli tudi zakaj je tako neprimeren za izražanje s svetlobo.
OD SREBROVIH SOLI DO SVETLOBNEGA TIPALA
V tem poglavju predstavljamo prizadevanja fotografov skozi čas, da bi razvili dovolj občutljivo filmsko emulzijo s katero bi bilo mogoče narediti uporabno fotografijo tudi pri slabih svetlobnih pogojih. V poglavju predstavljamo trnovo pot, ki so jo morali prehoditi vaši predhodniki, da lahko danes s pametnim telefoonom tudi v slabih svetlobnih pogojih naredite uporabnega selfija. Vendar pa ima vsaka stvar svojo ceno. V tem poglavju razkrivamo, kako občutljivost filmske emulzije ali svetlobnega tipala vpliva na podobo in kako lahko to vedenje izkoristite v svoj prid.
OD POKROVČKA DO ZAKLOPA
Poglavje obravnava pomembno mehansko napravo imenovano zaklop in z njim povezan pojem osvetlitvenega časa. V njem razgrnemo ulne vsebine, ki vas naučijo kaj je to osvetlitveni čas, predvsem pa povedo kako ga lahko ustvarjalno uporabite. Skozi zgodovino se je razumevanje osvetlitvenega časa gibalo predvsem v smeri izdelovanja vse hitrejših zaklopov. Šele v drugi polovici razvoja vede pa so fotografi pričeli posegati tudi po drugi skrajnosti – podaljševanju osvetlitvenega časa in beleženju s tem povezanih pojavov. V tem poglavju odkrivamo kako.
OD LEČE DO OBJEKTIVA
Poglavje razkriva potovanje spoznanj o pomenu delovanja leče do uporabe sodobenga objektiva. V njem boste spoznali temeljne pojme kot so vidni ot, goriščna razdalja, popačenja objektiva in zvedeli kako izbira različnih objektivov vpliva na videz končne podobe. Ko ga boste predelali boste znali izbrati ustrezen objektiv za vsakokratni namen.
ZASLONKA
Zaslonka in zaslonsko število sta zagotovo dve izmed težje razumljivih vsebin, ki pa jih mora poznati vsak fotograf ali snemalec. Da bi lahko razumeli zaslonko, zaslonsko število in druge s tem povezane pojme, bi verjetno potrebovali precej več besed kot jih je predvidenih v pričujočem gradivu. Ker velja kar precej urbane mitologije o tem kako zaslonka vpliva na podobo vas bomo tudi usmerili k referenčnim virom. Tam boste lahko sami ugotovili, da morebiti veliko tistega, kar ste slišali o zaslonskem številu in z njim povezanem polju ostrine ne drži.
POLJE OSTRINE
V tem poglavju obravnavamo eno od najbolj zanimivih fotografskih tehnik. V njem obravnavamo kako poudarimo naš osrednji motiv. Kako izbrati območje ostrine in kako zamegliti ozadje. Ali ga ne zamegliti. Gre za ključno vprašanje, ki je povezano z našim načinom dojemanja sveta okoli sebe. V tem poglavju si bomo pogledali kaj vpliva na polje ostrine in kako naredimo ozadje ostro ali ga zameglimo.
OSVETLITEV
Vse kar smo do sedaj povedali bi bilo seveda brez posebnega pomena, če ne bi bilo sklepnega poglavja, ki povzema znanje podano v prejšnjih poglavjih in podpoglavjih. Pričujoče poglavje je tisto, kjer bomo do sedaj podane vsebine povezali v smiselno celoto. Za dobro fotografijo je skorajda dovolj znanje podano v predhodnjih poglavjih. Ob predpostavki, da ga boste uspeli povezati v smiselno celoto, kot vam bomo nakazali v pričujočem vsebinskem sklopu.
V prvem učnem sklopu obravnavamo razvoj fotografske naprave. Razložimo strukturo in zamisel delovanja fotoaparata. Predstavimo dolgo pot, ki je pripeljala do sodobne naprave, ki je vgrajena v vaš pametni telefon. Vendar pa boste zvedeli še več. Spoznali boste, da pametni telefon ni edino s čemer upodabljamo. In obenem boste zvedeli tudi zakaj je tako neprimeren za izražanje s svetlobo.
OD SREBROVIH SOLI DO SVETLOBNEGA TIPALA
V tem poglavju predstavljamo prizadevanja fotografov skozi čas, da bi razvili dovolj občutljivo filmsko emulzijo s katero bi bilo mogoče narediti uporabno fotografijo tudi pri slabih svetlobnih pogojih. V poglavju predstavljamo trnovo pot, ki so jo morali prehoditi vaši predhodniki, da lahko danes s pametnim telefoonom tudi v slabih svetlobnih pogojih naredite uporabnega selfija. Vendar pa ima vsaka stvar svojo ceno. V tem poglavju razkrivamo, kako občutljivost filmske emulzije ali svetlobnega tipala vpliva na podobo in kako lahko to vedenje izkoristite v svoj prid.
OD POKROVČKA DO ZAKLOPA
Poglavje obravnava pomembno mehansko napravo imenovano zaklop in z njim povezan pojem osvetlitvenega časa. V njem razgrnemo ulne vsebine, ki vas naučijo kaj je to osvetlitveni čas, predvsem pa povedo kako ga lahko ustvarjalno uporabite. Skozi zgodovino se je razumevanje osvetlitvenega časa gibalo predvsem v smeri izdelovanja vse hitrejših zaklopov. Šele v drugi polovici razvoja vede pa so fotografi pričeli posegati tudi po drugi skrajnosti – podaljševanju osvetlitvenega časa in beleženju s tem povezanih pojavov. V tem poglavju odkrivamo kako.
OD LEČE DO OBJEKTIVA
Poglavje razkriva potovanje spoznanj o pomenu delovanja leče do uporabe sodobenga objektiva. V njem boste spoznali temeljne pojme kot so vidni ot, goriščna razdalja, popačenja objektiva in zvedeli kako izbira različnih objektivov vpliva na videz končne podobe. Ko ga boste predelali boste znali izbrati ustrezen objektiv za vsakokratni namen.
ZASLONKA
Zaslonka in zaslonsko število sta zagotovo dve izmed težje razumljivih vsebin, ki pa jih mora poznati vsak fotograf ali snemalec. Da bi lahko razumeli zaslonko, zaslonsko število in druge s tem povezane pojme, bi verjetno potrebovali precej več besed kot jih je predvidenih v pričujočem gradivu. Ker velja kar precej urbane mitologije o tem kako zaslonka vpliva na podobo vas bomo tudi usmerili k referenčnim virom. Tam boste lahko sami ugotovili, da morebiti veliko tistega, kar ste slišali o zaslonskem številu in z njim povezanem polju ostrine ne drži.
POLJE OSTRINE
V tem poglavju obravnavamo eno od najbolj zanimivih fotografskih tehnik. V njem obravnavamo kako poudarimo naš osrednji motiv. Kako izbrati območje ostrine in kako zamegliti ozadje. Ali ga ne zamegliti. Gre za ključno vprašanje, ki je povezano z našim načinom dojemanja sveta okoli sebe. V tem poglavju si bomo pogledali kaj vpliva na polje ostrine in kako naredimo ozadje ostro ali ga zameglimo.
OSVETLITEV
Vse kar smo do sedaj povedali bi bilo seveda brez posebnega pomena, če ne bi bilo sklepnega poglavja, ki povzema znanje podano v prejšnjih poglavjih in podpoglavjih. Pričujoče poglavje je tisto, kjer bomo do sedaj podane vsebine povezali v smiselno celoto. Za dobro fotografijo je skorajda dovolj znanje podano v predhodnjih poglavjih. Ob predpostavki, da ga boste uspeli povezati v smiselno celoto, kot vam bomo nakazali v pričujočem vsebinskem sklopu.
Učni cilji
Ob koncu te učne enote boste:
- poznali razvoj fotografske naprave od prvih začetkov do sodonega fotoaparat
- razumeli občutljivosti svetlobe in znali ustrezno nastaviti ISO vrednost glede na svetlobne pogoje in učinke v sliki
- vedeli kako se je razvijala tehnologija, ki omogoča uravnavanje osvetlitvenega časa in znali ustvarjalno uporabljati osvetlitveni čas v različne namene
- poznali razvoj, ki je pripeljal do sodobnega objektiva, vrste objektivov
- znali izbrati ustrezen objektiv za ustrezno izražanje z medijem
- vedeli kaj je zaslonka in zaslonsko število, kakšne učinke imata v sliki in kako ju ustvarjalno uporabljamo
- vedeli kaj je to polje ostrine, od česa je odvisno in kako ga ustvarjalno uporabimo.
- Znali boste nastaviti polje ostrine, kot si ga boste zamislili vnaprej in z izbiro ostrine izpostaviti osrednji motiv
- znali ustrezno nastaviti osvetlitev in se z izbiro nastavitev izražati