V tem učnem sklopu obravnavamo zgradbo in delovanje sodobnega kamkorderja. Seveda se kamkorderji razlikujejo po namembnosti, a osnovni mehanizem delovanja ostaja podoben. Pa če govorimo o digitalni različici ali klasičnem, analognem formatu. Še več. načelo delovanja in osnovna zgradba sta enaki tako pri fotoaparatu kot tudi pri kamkorderju. Vsak kamkorder ali fotoaparat je v resnici sestavljen iz posameznih enot. Najprej je to optični element (objektiv), potem svetlobno tipalo, prepisovalni del, zapisovalni del in prikazovalni del. Povemo popreprosteno? Objektiv - svetlobno tipalo - enota za digiralno obdelavo signala - spominski medij - zaslon. nekako v tem duhu tudi posamezni element obravnavamo na tem mestu.
KLJUČNE BESEDEDigitalni kamkorder, digitalni fotoaparat, svetlobno tipalo, CCD, CMOS, DSP, spominski medij, SD kartice, SSD disk, trdi disk, optične enote, videokaseta, LCD zaslon, iskalo
Namen pričujoče učne enote je, da na kratko spoznate opremo s katero boste delali. To je lahko mali, damski kamkorder ali profesionalna filmska kamera. Ni pomembno. Struktura, zgradba je enaka. Lahko je to celo fotoaparat. Res. Vse deluje po enakem načelu. Le namen uporabe je drugačen. Morebiti gre za nekoliko zahtevnejšo snov, a osnove morate poznati, če se želite učinkovito izražati z medijem.
|
Sodoben digitalni kamkorder. Vir: osebni arhiv
|
Kaj bomo torej obravnavali:
Na kratko pa si bomo pogledali tudi
Pomnite, da bomo vse te elemente podrobneje obravnavali v učnem sklopu o Medijih in medijskih kanalih! Najprej je potrebno seveda poznati delovanje videotehnologije, znati kamkorder pripraviti na delovanje. Po drugi strani pa učna snov, ki jo obravnavate, niso navodila za uporabo. Besedilo je predvsem priročnik za ravnanje s kamkorderjem. To niso zgolj tehnični podatki, temveč tudi čisto konkretne smernice za uporabo kamkorderja. V gradivu najdete praktične napotke o tem, kako sestaviti kamero, predvsem pa, kako jo uporabljati. Nekaj boste zvedeli tudi o tem, kako snemati, vendar so temu namenjene druge vsebine.
OBSEG
Učna enota obsega pet učnih modulov, v skupni dolžini 19' 56''
- svetlobno tipalo,
- prepisovalni del kamere
- zapisovalni del kamere
Na kratko pa si bomo pogledali tudi
- optični del in
- prikazovalni del
Pomnite, da bomo vse te elemente podrobneje obravnavali v učnem sklopu o Medijih in medijskih kanalih! Najprej je potrebno seveda poznati delovanje videotehnologije, znati kamkorder pripraviti na delovanje. Po drugi strani pa učna snov, ki jo obravnavate, niso navodila za uporabo. Besedilo je predvsem priročnik za ravnanje s kamkorderjem. To niso zgolj tehnični podatki, temveč tudi čisto konkretne smernice za uporabo kamkorderja. V gradivu najdete praktične napotke o tem, kako sestaviti kamero, predvsem pa, kako jo uporabljati. Nekaj boste zvedeli tudi o tem, kako snemati, vendar so temu namenjene druge vsebine.
OBSEG
Učna enota obsega pet učnih modulov, v skupni dolžini 19' 56''
POTREBNA OPREMA
Na tem mestu najdete učno gradivo, ki si ga lahko prenesete na svoj računalnik. Poleg tega boste seveda potrebovali tudi računalnik, tablični računalnik ali pa pametni telefon. V vseh primerih pa boste potrebovali tudi precej hitro internetno povezavo.
Na tem mestu najdete učno gradivo, ki si ga lahko prenesete na svoj računalnik. Poleg tega boste seveda potrebovali tudi računalnik, tablični računalnik ali pa pametni telefon. V vseh primerih pa boste potrebovali tudi precej hitro internetno povezavo.
Pred davnimi davnimi časi (resnici na ljubo ni minilo kaj več kot sto petdeset let) je eden izmed znanstvenikov – imenujmo ga Ferdinand (Ferdinand Gehlen, nemški kemik, 1775–1815) – raziskoval brezbarvno raztopino platinove soli v vodi. Možak je bil zaradi številnih opravkov raztresen in je nanjo pozabil. Ali to drži ali ne, ne vemo, vendar pa se ujema s podobo raztresenega profesorja, zato pripišimo pozabljivost kar temu dejstvu. Na okenski polici, kamor je raztopino odložil, pa je bil tiste dni po naključju prislonjen tudi kos kartona, v katerega je bil vrezan lik zvezde. Ko je nekoč v brezupnem dolgočasju (nekateri poskusi so trajali kar nekaj časa) mož pogledal v to tekočino, je opazil v njej drobce črnega prahu. Samo po sebi to morda ne bi toliko pritegnilo njegove pozornosti, če ne bi bili črni delci razvrščeni v prav lepi geometrični obliki zvezde.
Seveda ni bilo potrebno veliko časa (mož je bil navsezadnje izobražen učenjak), da je ugotovil, da so se delci pojavili samo tam, kjer je steklenico na okenski polici osvetljevala svetloba. Ferdinand je takoj opustil druge poskuse in se začel ukvarjati s skrivnostno tekočino. Kmalu je ugotovil, da se pod vplivom svetlobe ne spremeni samo ta snov, temveč … je takšnih snovi našel še veliko. Ko je svoje odkritje objavil, je ugotovil, da so podobno ugotovili tudi drugi znanstveniki raziskovalci po svetu.
Učenjaki so se povezali med seboj in se začeli spraševati, kako bi lahko to lastnost svetlobe koristno uporabili – od tod pa je bil le še korak (trajalo je desetletja) do nastanka prve fotografije. Podrobneje bomo o razvoju fotografije govorili v učnem programuOSNOVE FOTOGRAFIJE IN OSVETLJEVANJA. Tu navajamo zgodbico (ki se seveda ni zgodila povsem tako) z nekim drugim namenom: da bi vas opozorili na to, da je svetloba sposobna spreminjati kemijsko sestavo snovi. Saj to veste, kajne?
|
Na stara leta 1 (Old Age 1), Peter W. Haas, platinotipija, vir: http://www.peterwhaas.com/index.php/noble-prints, dostop: 05.07.2014
|
MODUL 01
Kako je sestavljen sodoben kamkorder
MODUL 02
Pomen svetlobnega tipala
Vsak od vas je zagotovo že kdaj zaspal na soncu in se naslednji dan prebudil s prav prisrčno rdečo barvo kože, ta pa je kmalu spremenila barvo in potemnela. Podobo lahko torej zapisujemo na različne snovi (imenujmo jih mediji). Nekateri so obstojni (zapis podobe, narejen iz platine, je denimo skoraj neomejen), drugi pa niso tako dolgotrajni – že jeseni naša koža znova posvetli. Ampak vsem je skupno, da na podlagi delovanja svetlobe nastane podoba.
Tan the Man, Janine Rewell, Tanning design crated with vinyl stickers and solarium, Installation exhibited at Arden & Anstruther Photographic Gallery, 2009. Vir: http://www.janinerewell.com/Tan-The-Man, dostop: 05.07.2014
OPOZORILO!
Ne počnite tega sami. Sončne opekline so nevarne. Avtorica Janine Rewell s svojimi fotografijami opozarja na nevarnost pretiranega izpostavljanja soncu. Predstavljate si, da vzamete več sto tisoč ali nekaj milijonov koščkov snovi, jih povežete med seboj s sila tankimi žičkami v vrste, vrste pa med seboj v mrežo. V vsaki vrsti naj bo 720 elementov te snovi (to so sicilijevi kristali), vrstic pa naj bo 576. Tako smo dobili mrežo, sestavljeno iz okoli 400 000 drobnih elementov, ki vsakokrat, ko jih zadene snop svetlobe, oddajo električni tok. Več ko je svetlobe, več električnega toka oddajo. Posamezni silicijev element imenujemo v tem primeru »piksel«. Piksli so občutljivi samo za svetlobo, zato za doseganje učinka barv potrebujemo tri take svetlobne elemente – imenujemo jih svetlobna tipala. Barvno sliko dobimo tako, da pred vsak element, ki je občutljiv le za svetlobo, postavimo barvno svetlobno sito (rdečo, modro in zeleno), pri obdelavi signala pa potem z uporabo pridobljenih podatkov ustvarimo ustrezno podobo. Vidimo torej, da podobo lahko zapišemo z uporabo kemičnega (filmska emulzija) ali s pomočjo fizikalnega procesa/elektrike (svetobna tipala). Pri tem ni toliko bistveno, kakšno vrsto svetlobnih tipal poznamo (CMOS ali CCD) in za razumevanje delovanja videokamere v resnici ni treba vedeti, koliko svetlobnih elementov ima posamezna kamera. Navsezadnje poznamo veliko videoformatov, kakor poznamo tudi veliko filmskih in fotografskih formatov. Podrobneje se bomo s tem področjem ukvarjali pri poglavju omedijih in medijskih kanalih. |
V tem vsebinskem sklopu se bomo ukvarjali predvsem s pomenom, ki ga ima svetloba za zapisovanje podob na različne medije. Da bi lahko zapisali podobo, moramo – ne glede na to, kateri medij uporabljamo – bodisi kemično ali fizikalno – spremeniti sestavo določene snovi. To je lahko filmska emulzija ali pa svetlobno tipalo (CMOS, CCD). V prvem primeru se pod vplivom svetlobe spremenijo kemične lastnosti nekaterih spojin (v začetku je bil to srebrov nitrat, vendar pa danes poznamo veliko več snovi, ki se spremenijo pod vplivom svetlobe). Svetloba pa lahko na različne snovi (predvsem kovine) vpliva tudi drugače. Iz atomov (se še spomnite, kaj je to) izbije elektrone in ustvarielektrični tok. Pravimo, da spremenimo fizikalne lastnosti snovi.
Pojavu pravimo fotoefekt. Želite zvedeti več o svetlobnem tipalu?
Kliknite na spodnje spletne povezave. Povezave se bodo odprle v novem oknu ali zavihku! |
MODUL 03
Optični del
Razmislimo najprej, v čem se razlikuje kakovost posnete podobe. Zakaj lahko z neko kamero snemamo le rojstnodnevne zabave, družinska srečanja ali dopust na morju in zakaj lahko s profesionalnim kamkorderjem svoje posnetke objavimo tudi na javni televiziji? V čem je razlika? Kateri so tisti elementi podobe, ki so pomembni za javno predvajanje? Predvsem pa ... ali menite, da utegne tudi vsebina posnetka vplivati na odločitev urednika, ali bo vaše posnetke uvrstil v program ali ne?
Če ne bo šlo za pomembno osebo na fotografiji se bo vsak urednik presenetljivo lahko odločil in objavo vašega posnetka zavrnil. Naj ne bo tehnična kakovost razlog za neobjavo. Vir: Osebni arhiv
|
MEDIJIProfesionalni ENG objektiv, Benjamin Merzelj in Tjaša Peternelj, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, 2011, Vir: Osebni arhiv
Profesionalna Canonova Cinema serija objektivov za VDSLR snemanje.
Cenovno dostopnejši, a še vedno izredno zmogljivi Samyang objektivi.
|
Pomislite, kateri so tisti elementi kakovosti podobe na sliki zgoraj, zaradi katerih so se odgovorni odločili negativno? Seveda je mogoče že na prvi pogled opaziti, da osrednjimotiv ni oster, in da je ločljivost slaba. Vidimo tudi, da je bila (zelo verjetno) narejena s predolgim osvetlitvenim časom. Pomislite, kako smo lahko sklepali na zadnjo značilnost? Seveda, motiv je zabrisan. To se zgodi zaradi prepletanja polovičnih slik – pojavu pravimo motion blur – in je praviloma vedno, vsaj nekoliko opazen.
Na kakovost podobe vpliva kar nekaj dejavnikov, ogledali si jih bomo v nadaljevanju. Eden najpomembnejših je seveda optični del kamkorderja ali objektiv. Seveda nam ni treba posebej poudarjati, da ni primerjave v kakovosti med objektivom za nekaj deset tisoč evrov in tistim, ki je vdelan v ohišje kamkorderja, in stane nekaj sto evrov. Toda kaj je tisto, kar določa ceno objektivu, katere značilnosti so za snemalca pomembne, katere funkcije mora poznati?
Kakovost objektiva je odvisna predvsem od tega, kako je sestavljen in kakšni so svetlobni elementi (leče). Svetlobni elementi objektiva so lahko iz plastike ali stekla, lahko so vdelani v telo kamkorderja ali pa izmenljivi. V bistvu velja, da imajo profesionalni kamkorderji izmenljive objektive; to pomeni, da objektiv kupimo posebej, glede na to, za kaj ga bomo uporabljali. Takšni objektivi so po navadi sestavljeni iz steklenih svetlobnih elementov, težki in robustni.
Na kakovost podobe vpliva kar nekaj dejavnikov, ogledali si jih bomo v nadaljevanju. Eden najpomembnejših je seveda optični del kamkorderja ali objektiv. Seveda nam ni treba posebej poudarjati, da ni primerjave v kakovosti med objektivom za nekaj deset tisoč evrov in tistim, ki je vdelan v ohišje kamkorderja, in stane nekaj sto evrov. Toda kaj je tisto, kar določa ceno objektivu, katere značilnosti so za snemalca pomembne, katere funkcije mora poznati?
Kakovost objektiva je odvisna predvsem od tega, kako je sestavljen in kakšni so svetlobni elementi (leče). Svetlobni elementi objektiva so lahko iz plastike ali stekla, lahko so vdelani v telo kamkorderja ali pa izmenljivi. V bistvu velja, da imajo profesionalni kamkorderji izmenljive objektive; to pomeni, da objektiv kupimo posebej, glede na to, za kaj ga bomo uporabljali. Takšni objektivi so po navadi sestavljeni iz steklenih svetlobnih elementov, težki in robustni.
Dejavnosti in vaje
Oglejte si odličen posnetek, v katerem Phillip McCordall predstavi delovanje sodobnega objektiva.
|
Želite zvedeti več o zgradbi in delovanju objektivov?
Kliknite na spodnje spletne povezave. Povezave se bodo odprle v novem oknu ali zavihku! Lahko si pa preberete tudi spodnje članke invideoposnetke.
Članki in posnetki so v angleščini. Vsaka povezava se bo odprla na novi spletni strani. Zakaj so profesionalni objektivi tako dragi? Primerjava med foto in filmskimi objektivi Kako dobim ostro sliko? Posnetek o osnovah digitalne fotografije, 38' Osnove delovanja objektivov, 29' |
MODUL 04
Svetlobno tipalo in DSP
Svetlobno tipalo? DSP? Enota za digitalno obdelavo signala ... ? Ojoj! No. Saj bo hitro minilo. Tehnologija, ki stoji za delovanjem vsakega digitalnega fotoaprata ali kamkorderja je tako zapletena, da jo verjetno zares razume le malo ljudi na svetu. Pa še te bi verjetno hitro označili za gike. Pa ni nobene potrebe po tem, da bi se tega področja bali. Le rahel preklop je potrebno storiti. Klik. Razmišljajmo povsem tehnično. Saj vemo, da se vam verjetno to zdi svetlobna leta daleč od filma. A kot smo že nekajkrat poudarili: brez tega znanja je tudi znanje o nastavitvah kamere povsem odveč. Le kako boste lahko naredili uporaben posnetek, če ne boste vedeli kako iz kamkorderja iztistini največ? Zato potrpite in se (vsaj za trenutek) pomudite tudi pri teh - povsem tehničnih področjih. Če pa vas poglavje podrobneje zanima, vas vabimo, da se seznanite s tem vidikom obširneje v učnem sklopu Mediji in medijski kanali.
|
Vsebine bomo predstavili res samo na splošno, na ravni temeljnega razumevanja.V tem vsebinskem sklopu bomo najprej razložili, kako se svetloba spremeni v električne impulze. Pri tem bomo na kratko opisalidelovanje tipala s pasivnimi in aktivnimi svetlobnimi elementi(CCD in CMOS).
V drugem sklopu se bomo posvetilitehnološkim rešitvam, ki omogočajo prevajanje električnih impulzov v digitalno obliko (analogno-digitalno kodiranje) – predvsem tistim postopkom, ki jih opravlja videokamera in neposredno vplivajo na kakovost zapisane podobe. Med najpomembnejšimi postopki prepisovanja slike so predvsem njeni elektronski popravki:odstranjevanje šuma, prilagajanje velikosti slike, popravek kontrasta, pretvorba barvnega prostora ali kompresija indekompresija. Pomembno je, da veste, da potekajo ti popravki povsem neodvisno od snemalčeve volje. Snemalec nanje ne vpliva, zato jih ne zamenjujte s podobnimi popravki, ki jih lahko opravljamo sami – na kamkorderju ali pozneje v postprodukciji. |
Svetlobno tipaloČe z kamkorderja odstranimo objektiv, pri večini profesionalnih kamer najprej opazimo vrteče se kolo s svetlobnimi siti za barvni popravek in s svetlobnimi siti nevtralne gostote. Takoj zatem je zelo natančno narejena prizma, ki snop svetlobe potroji in vsakega usmeri na svoje svetlobno tipalo (CCD ali CMOS), pred katerim je ustrezno barvno sito za doseganje učinka barvne slike. Več o delovanju zveste, če si ogledate videoposnetke na desni. Videoposnetki se bodo predvajali na tej spletni strani. So pa v angleščini.
Za razumevanje delovanja kamkorder je bistveno, da vsak snop svetlobe potuje skozi enako količino steklenih elementov in zraka. Težava pa je v tem, da je potrebna za delovanje takšnega sistema precejšnja količina steklenih elementov. Svetloba ima lastnost, da se v vsaki snovi, ki ni popolnoma čist vakuum, razprši in s tem izgublja moč. Da bi se to preprečilo, so v ta del kamkorderja vdelani posebni ojačevalniki svetlobe, ki največ pripomorejo k tistemu, čemur pravimo, da je »videti kakor video«. Temeljna funkcija svetlobnega tipala je spreminjanje svetlobe v električni signal, ki ga lahko nato zapišemo/shranimo. Svetlobni tipali CCD in CMOS sta sestavljeni iz drobnih stikal, ki zaznajo, koliko svetlobe je osvetlilo ta slikovni element. V sistemu PAL je takih točk na vsakem svetlobnem tipalu 768 x 576, torej malo manj kot 450 000. Pri visokoločljivostnem videu je teh svetlobnih tipal še več. Tako ima denimo videosignal z ločljivostjo 1920 x 1080, to je nekaj več kot dva milijona svetlobnih elementov. Televizijska izvedba HD video signala (HDTV) pa ima denimo 1280x720 svetlobnih točk. Poleg slikovnega elementa je na ploščo treba nanesti tudi mrežo žic, ki pelje električni signal v obdelavo, zato je resničns površina občutljivega dela svetlobnega tipala precej manjša. Tako bi se izgubilo skoraj 50 odstotkov svetlobe. Da bi to težavo odpravili, so nad vsak občutljivi del svetlobnega elementa namestili drobno lečo, ki zbira svetlobo. Ta morebiti tehnično nekoliko zahtevnejša razlaga je potrebna, saj takšno delovanje snemalnega dela omogoča kar nekaj ustvarjalnega izražanja, in to si bomo ogledali na drugih mestih učbenika. Več o delovanju svetlobnega tipala sicer lahko zveste, če obiščete katero od spletnih strani, navedenih v nadaljevanju, obenem pa vas vabimo, da si ogledate tudi spletne strani, povezane z zgodovino razvoja televizijskih sistemov. Enota za digitalno obdelavo signala (DSP) |
MEDIJISvetlobno tipalo profesionalnega ENG kamkorderja, Benjamin Merzelj in Tjaša Peternelj, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, 2011, Vir: Osebni arhiv
Tipsko svetlobno tipalo sodobnega kamkorderja, Vir: http://electronics.howstuffworks.com/camcorder2.htm, dostop: 05.07.2014
Dejavnosti in vajeSpletne povezave, ki vas usmerjajo k znanju o delovanju svetlobnega tipala.
Spletne strani se bodo odprle v novem oknu ali zavihku. Strani so v angleškem jeziku. |
Z izrazom “prepisovalni del” mislimo na tisti del arhitekture sodobnega kamkorderja, ki spremeni električni signal v digitalne podatke. Ta del kamere (ki največ odloča o kakovosti posnete podobe) imenujemo pogosto tudi DSP (Digital Signal Processing, digitalna obdelava signala). Del tega sklopa električnega vezja v kameri je tudi enkoder, ki skrbi predvsem za urejanje digitalnih podatkov, in sicer tako, da dosežemo najvišjo vrednost stiskanja podatkov ob najmanjši izgubi kakovosti.
Svetlobno tipalo CCD s svojimi slikovnimi elementi je v bistvu analogna naprava, ki sproža različne električne napetosti glede na to, koliko svetlobe ga osvetli, zato je treba ta signal spremeniti v digitalne podatke (enice in ničle). Ta del kamkorderja vsebuje tudi različna vezja za obdelavo slike (gama, slikovna matrika idr.). Če je ta del kamkorderja kakovosten, je takšna tudi pretvorba v ustrezen videoformat. Kolikor bolje je zasnovan, toliko bolj kakovostna bo podoba. Enkoder torej prevede električni impulz v enice in ničle. Vendar pa – kot smo že omenili – prepisovalni del opravlja tudi druge naloge. Nekatere, predvsem tiste, ki zadevajo kakovost posnete podobe, navajamo v nadaljevanju. To so zapleteni tehnološki postopki, ki zahtevajo za nadaljne razumevanje strokovno znanje, zato jih tokrat ne bomo predstavljali podrobneje.
Vabimo vas, da na svetovnem spletu poiščete tele ključne besede in jih podrobneje spoznate.
Svetlobno tipalo CCD s svojimi slikovnimi elementi je v bistvu analogna naprava, ki sproža različne električne napetosti glede na to, koliko svetlobe ga osvetli, zato je treba ta signal spremeniti v digitalne podatke (enice in ničle). Ta del kamkorderja vsebuje tudi različna vezja za obdelavo slike (gama, slikovna matrika idr.). Če je ta del kamkorderja kakovosten, je takšna tudi pretvorba v ustrezen videoformat. Kolikor bolje je zasnovan, toliko bolj kakovostna bo podoba. Enkoder torej prevede električni impulz v enice in ničle. Vendar pa – kot smo že omenili – prepisovalni del opravlja tudi druge naloge. Nekatere, predvsem tiste, ki zadevajo kakovost posnete podobe, navajamo v nadaljevanju. To so zapleteni tehnološki postopki, ki zahtevajo za nadaljne razumevanje strokovno znanje, zato jih tokrat ne bomo predstavljali podrobneje.
Vabimo vas, da na svetovnem spletu poiščete tele ključne besede in jih podrobneje spoznate.
- Šum v sliki (angl. noise),
- odstranjevanje šuma v sliki (angl. noise reduction),
- popravki kontrasta (angl. gamma correction),
- videoformat (angl. videoformat),
- pretvorba velikosti slike (angl. image scaling, image resampling),
- velikost slike (angl. image size),
- ločljivost slike (angl. image resolution),
- število slikic na sekundo (angl. framerate),
- stiskanje slike (angl. compression, decompression),
- pretok podatkov (angl. bitrate),
- pretvorba barvnega prostora (angl. colorspace conversion),
- barvno vzorčenje (angl. chroma subsampling).
INTERMEZZO
Pogled v preteklost
Podobno kakor večina videopredvajalnikov za domačo uporabo je dolgo časa tudi zapisovalni del kamkorderja temeljil na uporabi magnetnega traku, navitega v ohišju plastične škatle. Pri vstavljanju v kamkorder se je škatlica odprla, poseben mehanizem je iz nje potegnil namagneteni trak in ga navil okoli posebnega »bobna«, v katerega je bila vdelana zapisovalna »glava«. Ta sistem je bi izbran zato, ker je le tako mogoče zapisati velikanske količine podatkov, ki jih zahteva videozapis. Vendar tudi po takšni poti traku še ne dobimo dovolj podatkov, zato se vrti tudi boben z glavo. Šele tako je mogoče doseči zelo veliko hitrost zapisovanja, ki jo potrebujemo. Vsak boben ima dve glavi, nameščeni sta druga nasproti druge, in dve glavi, ki podatke bereta. Tako sta sočasno v stiku s trakom vsakič dve glavi, ki navidez potujeta tudi od enega roba traku do drugega. Ker takšnega sistema zapisa praktično ni več v uporabi, ga tudi na tem mestu ne bomo podrobneje obravnavali.
Videoboben (levo) in detajl z zapisovalno glavo (desno) Vir: osebni arhiv
|
Če pa vas delovanje tehnologije zanima, vas vabimo, da obiščete odlično spletno stran, ki vam pomaga razumeti delovanje videotehnologije za zapisovanje. Ena bolj kakovostnih je zagotovo TelevisionTechnical Theory Unplugged (TTTU). Obe spletni pvoezavi se bosta odprli v novem oknu ali zavihku. Obe spletni strani sta tudi v angleškem jeziku.
|
MODUL 05
Zapisovalni del
Danes so stvari drugačne. Že pred desetimi leti so prišli na trg prvi kamkorderji, na katere je bilo mogoče priklopiti zunanji trdi disk, sčasoma pa se je tehnologija toliko razvila, da lahko zapisujemo podatke le še na spominske kartice. Takšen zapis je zelo soroden tistemu, ki ga uporabljajo osebni računalniki.
Poglavitne prednosti uporabe tovrstnih medijev so seveda, da tresljaji niso več tolikšna ovira, kakor nekoč. Prednost je v manjši porabi električne energije, v hitrejšem prehodu v način snemanja (vklop/izklop kamere), začetni pripravljenosti posnetkov za nadaljnje urejanje, predvsem pa v tem, da je prepisovanje posnetega gradiva poteka hitrejše od časa snemanja. To pomeni, da za prepisovanje posnetkov na trde diske v računalniku potrebujemo manj časa, kolikor posnetki v resnici trajajo. Pri videokasetah je bil ta čas vedno enak času trajanja posnetka, s spominskega medija pa posnetke lahko prepišemo tudi z večkratno hitrostjo in tako prihranimo veliko časa.
Kamkorder je lahko tako imenovani »all-in-one« kamkorder, v katerem so vsi elementi združeni v lično plastično ohišje, ravno prav veliko za damsko torbico. Snovalci uporabljajo takšne rešitve predvsem za kamere, namenjene ljubiteljskim snemalcem.
Profesionalne kamere so večinoma sestavljene drugače. Leče ali objektivi so zamenljivi, kamere težke, robustne in sestavljene tako, da je posamezni del mogoče zamenjati. Težka kamera pa ima tudi svoje prednosti: mehko počiva na rami, tako je tudi pri večjih goriščnih razdaljah z njo laže posneti mirno sliko. Nekateri starejši snemalci so si kamere celo dodatno obtežili s svinčenimi akumulatorji. Pomislite, nekatere filmske kamere tehtajo celo več kot 20 kilogramov! |
MEDIJIReža za spominske kartice na sodobnem ENG kamkorderju, Vir: Osebni arhiv
Veliko sodobnih kamkorderjev in zunanjih snemalnikov snema na SSD spominski medij, Vir: Osebni arhiv
Vrhunski ARRIjev kamkorder ALEXA za snemanje uporablja spominske kartice SxS, Vir: http://blog.abelcine.com/2013/02/20/arri-announces-new-alexa-st-cameras/, dostop: 05.07.2014
|
PovzetekV tem vsebinskem sklopu smo si ogledali predvsem bistvene značilnosti videokamere. Povedali smo, katere najpomembnejše stvari odločajo o kakovosti posnete podobe. Tako smo denimo namenili posebno pozornost vrsti objektiva, tipu svetlobnega tipala (CCD ali CMOS), in v grobem razložili njuno delovanje. V tem vsebinskem sklopu smo pokazali, da kamera med snemanjem opravlja več izredno zahtevnih električnih in matematičnih postopkov. Njeno delovanje temelji na izredno zapleteni tehnologiji, ki poleg zapisovanja (svetlobno tipalo) vsebuje tudi različne popravke, in šele ti nam omogočijo, da podobo v resnici vidimo kot videozapis na zaslonu. Med najpomembnejše popravke, ki jih opravi kamera, sodijo denimo odstranjevanje šuma,popravki kontrasta (gamma), prilagajanje velikosti slike ter prevajanje in prepisovanjev ustrezen format, kompresija in dekompresija podatkov pa tudi pretvorba barvnega prostora, spreminjanje velikosti slike in drugo. Razumevanje te tehnologije temelji na informacijah in znanju. Zaradi določenega obsega vsega tega ne moremo podati v tem učbeniku, vendar vas vabimo, da obiščete številne spletne strani, namenjene tem temam. Odlično izhodišče je že spletna enciklopedija Wikipedija, v njej boste našli vsaj temeljno znjanje.
|
DejavnostiVabimo vas, da si ogledate shemo, ki prikazuje, kako pride podoba od snemalca v vaš dom. Pokušajte v njej najti tiste prvine, o katerih smo govorili v prejšnjih vsebinskih sklopih!
Kako potuje videosignal od motiva do končne podobe Vir: Osebni arhiv
|
Preverite razumevanje učne snovi
Pred vami je test znanja. Bodite natančni pri svojih odgovorih. V kolikor boste dosegli oceno ODLIČNO (5) boste prejeli tudi certifikat, ki potrjuje, da ste usvojili obravnavano snov. Shranite si ga. Ko boste zbrali vse certifikate za posamezne učne enote boste prejeli certifikat za učni program.
Za konec
Pomembno je vedeti, da je kakovost kamere odvisna ne samo od velikosti in oblike ter množice funkcij, ki jih ima, ampak predvsem od kakovosti treh sestavnih delov (snemalnega, prepisovalnega in zapisovalnega). Pomembno je, koliko za svetlobo občutljivih elementov (pikslov) ima kamera in koliko svetlobnih tipal (enega za vse tri osnovne barve, torej rdečo, modro in zeleno, ali pa tri – z vsako barvo po enega) in navsezadnje, kolikšna so svetlobna tipala (1/3 palca, 1/2, ali pa 2/3 palca). Danes, ko je tudi VDSLR tehnologija sotopnejša pa seveda razmišljamo predvsem o kamerah, ki se približujejo s svojo velikostjo svetlobnega tipala t.i. "full frame" fotografskim tipalom. A že kamkorderji nižjega cenovnega razreda imajo velikost svetlobnega tipala reda velikosti s35 filsmke emulzije. Oglejte si primerjalni diagram na desni in razmislite kolikokrat več informacij premore podoba narejena z večjim svetlobnim tipalom.
Pomnite, da je telo kamere tudi njen gradnik. Na njem so vsa stikala in gumbi, ki jih potrebujete za ravnanje s kamero. Dobro je vedeti, da so sodobni kamkorderji (posebno digitalni) pravzaprav osebni računalnik. Da imajo procesor, ki je morda podoben procesorju v vašem osebnem računalniku, le da je prirejen samo za eno vrsto operacij. Kamere imajo tudi svoj operacijski sistem (podobno kot operacijski sistem windows, linux ali mac). |
Velikost nekaterih svetlobnih tipal v sodobnih kamkorderjih. Klik na fotografijo vas popelje na odlično spletno stran, kjer so podrobneje razložene velikosti svetlobnih tipal. Spletna stran se bo odprla v novem oknu ali zavihku in je v angleškem jeziku.
Vir: http://www.gizmag.com/camera-sensor-size-guide/26684/, dostop: 05.07.2014
|
Kakovost pa ni odvisna samo o tega, kako dobro so posamezni elementi sestavljeni v celoto ter koliko možnosti je za svobodno določanje glede uporabe posameznih elementov je prepuščeno snemalcu. Kakovost je odvisna tudi od tega, čemu je kamera namenjena: Snemanju na terenu ali v studiu? Za zapisovanje prenosov v živo ali novinarsko delo? Snemanju na koncertnih prireditvah ali za neposredne prenose? Za hitro premikanje televizijske ekipe iz kraja v kraj? Potrebuje za delovanje veliko ali majhno ekipo? Vse to so vprašanja, ki bistveno vplivajo na kakovost kamere. Zato je včasih lahko precej nepomembno, kako velik objektiv ima kamera ali če ima to in ono nastavitev. Pogosto se bo zgodilo celo, da je s profesionalno kamero teže posneti izdelek, prijeten očem. Profesionalna kamera pač zahteva veliko znanja, šele potem lahko izrabimo vse njene zmožnosti. In če za konec zapišemo, da je kamkorder namenjen poklicnemu delu, potem to pomeni, da je kakovost vašega dela odvisna od vašega znanja.
Znanje pa se začne tukaj in zdaj.
S pričujočim besedilom.
Znanje pa se začne tukaj in zdaj.
S pričujočim besedilom.