Narava je tako mogočna, tako močna. Ni lahko ujeti njenega trenutka.
Tvoje delo postane ples s svetlobo in vremenom. Odnese te na kraj znotraj samega sebe.
Annie Leibovitz (1949 - ), ameriška fotografinja
Tvoje delo postane ples s svetlobo in vremenom. Odnese te na kraj znotraj samega sebe.
Annie Leibovitz (1949 - ), ameriška fotografinja
KAKO DELUJE OKO?
POVZETEK
Gledamo z očmi, vidimo z možgani! Ljudje se med sabo razlikujemo in tudi svetlobo vsakdo zaznava drugače. Zaradi tega je pojem »svetloba« prej dogovor kot znanstveno opredeljiv pojem.
ZELENO ALI MODRO?
Da bi lahko v polnosti razumeli, od česa je odvisno naše dojemanje barv, bomo predstavili nekaj praktičnih primerov, s katerimi bomo ponazorili delovanje svetlobe na našo zaznavo. Preden pa preberete tisto, kar smo zapisali, poskusite sami našteti nekaj načinov, na katere lahko ustvarimo barve. Zakaj menite, da sploh pride to tega pojava? Pomislite, kako barve dojemajo tisti ljudje, ki ne morejo ločiti med zeleno in rdečo barvo?
Ko smo majhni, se naučimo, kaj je zeleno. Starši in drugi vplivi okolice nam to razložijo, zapomnimo si, da takšno in takšno vzdraženje retine v očesu pomeni zeleno. Tega se držimo skozi življenje. Vendar vsak posameznik občuti zeleno svetlobo nekoliko drugače. Nekateri pa je sploh ne morejo ločiti od rdeče. Temu pojavu pravimo barvna slepota.
Ko smo majhni, se naučimo, kaj je zeleno. Starši in drugi vplivi okolice nam to razložijo, zapomnimo si, da takšno in takšno vzdraženje retine v očesu pomeni zeleno. Tega se držimo skozi življenje. Vendar vsak posameznik občuti zeleno svetlobo nekoliko drugače. Nekateri pa je sploh ne morejo ločiti od rdeče. Temu pojavu pravimo barvna slepota.
Ponekod po svetu turkizno barvo (desno zgoraj) tolmačijo kot zeleno, drugje kot modro. Rečemo lahko, da je nek objekt turkizno zelen ali turkizno moder. Povprašajte svoje prijatelje, sorodnike in znance, kako poimenujejo turkizno barvo. Je modra ali zelena?
RUMENA ALI ORANŽNA?
Vir: AM-Signal Inc. (levo) in www.freefoto.com (desno)
UČNE VSEBINE
Ker imamo znotraj spektra EM valovanja veliko valovnih dolžin, ki jih ljudje ne moremo videti, je dogovor, da z izrazom svetloba označujemo tiste valovne dolžine, ki jih lahko vidimo. Z izrazom sevanje pa tiste valovne dolžine, ki jih ne moremo videti (npr. UV sevanje, IR sevanje,…). Za sevanje pravimo, da je fizikalni pojav, saj obstaja neodvisno od človeškega opazovalca. Povedali smo, da svetloba vzbudi očesno retino, ki povzroči občutek in zaznavo gledanja. Besedi »zaznavati« in »občutiti« opisujeta psihološki proces. Za svetlobo zato rečemo, da je psiho-fiziološki pojav, saj združuje tako osebne kot objektivne elemente zaznave.
Spekter elektromagnetnega sevanja (med katerim je tudi svetloba) potuje od svojega izvora (npr. luči, sonca ...) in se širi v vse smeri. Ko naleti na določeno oviro (predmet ...) se od njega del svetlobe odbije. Odbita svetloba potuje proti človeškemu očesu in če ga prestreže, prodre v njegovo notranjost, kjer se zaustavi na mrežnici. Mrežnica, ki je sestavljena iz mnogo svetlobnih elementov (pravimo jim čepki in paličice), se vzdraži in spremeni elektromagnetno sevanje (svetlobo) v električni impulz (tok). Električni impulz potuje v možgane, ki ga dešifrirajo in ustvarijo sliko, kot jo vidimo.
Gledanje je fizikalen proces, saj temelji na fiziologiji delovanja človekovega telesa: spreminjanje svetlobne energije v električne impulze. Videnje pa je povsem psihološki proces ustvarjanja vidnih podob v možganih.
POMNITE
Gledamo z očmi, vidimo z možgani! Ljudje se med sabo razlikujemo in tudi svetlobo vsakdo zaznava drugače. Zaradi tega je pojem »svetloba« prej dogovor kot znanstveno opredeljiv pojem.
POVZETEK
Oglejte si spodnje slike, ki lahko postanejo podobe! Koliko časa traja, preden lahko vidite tisto kar je na sliki? Čeprav sliko gledate, se vam resnična slika prikaže šele, ko vidijo možgani! Razlikovati moramo torej med dvema elementoma: med gledanjem in videnjem.
Kliknite na sliko, da se vam poveča. Nato se oddaljite približno 30-40 cm stran od zaslona in se zastrmite v svoj odsev v zaslonu. Pojavila se bo podoba ... katera pa le sami ugotovite. Če pa kliknete na katerega od spodnjih gumbov si lahko stereogram izdelate tudi sami! Strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu.
NALOGE
Naštejte ključne organe, ki omogoča gledanje!
Naštejte nekaj barv svetlobe, ki jih lahko vidite, in nekaj vrst sevanja, ki ga poznate!
Opišite delovanje človekovega očesa!
Kaj je to gledanje, kaj videnje?
Povzemite s svojimi besedami proces gledanja!
Razložite razliko med gledanjem in videnjem!
Pojasnite zakaj lahko nekaj gledamo, pa tega ne vidimo!
Zamisli si kako bi definirali turkizno barvo!
Katere barve vidite na spodnji reprodukciji znamenite van Goghove slike?
Razčlenite barve na fotografiji na primarne barve!
Naštejte nekaj barv svetlobe, ki jih lahko vidite, in nekaj vrst sevanja, ki ga poznate!
Opišite delovanje človekovega očesa!
Kaj je to gledanje, kaj videnje?
Povzemite s svojimi besedami proces gledanja!
Razložite razliko med gledanjem in videnjem!
Pojasnite zakaj lahko nekaj gledamo, pa tega ne vidimo!
Zamisli si kako bi definirali turkizno barvo!
Katere barve vidite na spodnji reprodukciji znamenite van Goghove slike?
Razčlenite barve na fotografiji na primarne barve!
Ocenite estetsko vrednost spodnje fotografije z vidika uporabe barv!
DEJAVNOSTI
Delovanje fotoaparata je v mnogočem podobno delovanju človekovega očesa. Pomislite, katere so podobnosti in v čem se delovanje optičnih naprav za beleženje slike razlikuje od delovanja človekovega očesa. Spodaj najdete naštete nekatere sestavne dele fotoaparata in človeškega očesa. Povežite med seboj ekvivalentne dele!
A. šarenica in zenica
B. mrežnica C. možgani |
1. svetlobno tipalo ali filmska emulzija
2. možgani 3. zaslonka |
Oglejte si na spletnih povezavah, kako deluje šarenica z zenico, kadar jo osvetlimo s svetlobo.
Primerjajte delovanje z delovanjem zaslonke pri fotoaparatu!
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Eye_dilate.gif.
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_fotoaparat_kako_deluje.html.
Primerjajte delovanje z delovanjem zaslonke pri fotoaparatu!
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Eye_dilate.gif.
http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/splet/splet_fotoaparat_kako_deluje.html.
KLJUČNE BESEDE (vir: SSKJ)
Retina
retína in rétina -e ž (ȋ; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina ♦ med. odstop retine
Turkizen
turkízen -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz turkizov, s turkizi: turkizni prstan; turkizni uhani 2. po barvi podoben turkizu: turkizne oči; nebo je bilo turkizno / turkizna barva turkízno prisl.: turkizno modro krilo; turkizno zelena Soča
Objekt
objékt -a m (ẹ̑) 2. publ., navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje; predmet: pesem, slika je objekt estetskega doživljanja / obrniti kamero proti objektu / objekt letalskih napadov so zlasti mostovi cilj, tarča; postati objekt različnih šal osrednja oseba; opredeliti objekt določene znanosti področje
Objektiven
objektíven -vna -o prid., objektívnejši (ȋ) 3. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: objektivni zakoni sveta; objektivna resničnost, stvarnost; to je objektivno dejstvo // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: objektivni vzroki nesreče; dosegati uspehe kljub objektivnim težavam; objektivna in subjektivna krivda / objektivne okoliščine / narava je pogost objektivni motiv v realističnem pesništvu ◊ filoz. objektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej da spoznati; fiz. objektivni fotometer fotometer, pri katerem se meri svetloba z merilnim instrumentom, ne z očesom; psih. objektivna metoda v behaviorizmu metoda, ki proučuje zunanje, javno preverljivo vedenje in ravnanje organizmov; šol. naloga objektivnega tipa naloga, ki se more ocenjevati na osnovi objektivnih meril objektívno prisl.: govoriti, soditi objektivno; biti objektivno kriv
retína in rétina -e ž (ȋ; ẹ̑) anat. notranja, za svetlobo občutljiva plast zrkla; mrežnica: žilnica in retina ♦ med. odstop retine
Turkizen
turkízen -zna -o prid. (ȋ) 1. ki je iz turkizov, s turkizi: turkizni prstan; turkizni uhani 2. po barvi podoben turkizu: turkizne oči; nebo je bilo turkizno / turkizna barva turkízno prisl.: turkizno modro krilo; turkizno zelena Soča
Objekt
objékt -a m (ẹ̑) 2. publ., navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje; predmet: pesem, slika je objekt estetskega doživljanja / obrniti kamero proti objektu / objekt letalskih napadov so zlasti mostovi cilj, tarča; postati objekt različnih šal osrednja oseba; opredeliti objekt določene znanosti področje
Objektiven
objektíven -vna -o prid., objektívnejši (ȋ) 3. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: objektivni zakoni sveta; objektivna resničnost, stvarnost; to je objektivno dejstvo // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: objektivni vzroki nesreče; dosegati uspehe kljub objektivnim težavam; objektivna in subjektivna krivda / objektivne okoliščine / narava je pogost objektivni motiv v realističnem pesništvu ◊ filoz. objektivni idealizem idealizem, ki trdi, da se svet idej da spoznati; fiz. objektivni fotometer fotometer, pri katerem se meri svetloba z merilnim instrumentom, ne z očesom; psih. objektivna metoda v behaviorizmu metoda, ki proučuje zunanje, javno preverljivo vedenje in ravnanje organizmov; šol. naloga objektivnega tipa naloga, ki se more ocenjevati na osnovi objektivnih meril objektívno prisl.: govoriti, soditi objektivno; biti objektivno kriv
V RAZMISLEK
Vse pogosteje se govori o svetlobnem onesnaževanju, ki mu je posvečen celo poseben dan – ali veste, kateri dan je to? Tovrstno onesnaževanje odlično definira dr. Tomaž Zwitter v svojem delu Tehnični vidiki zunanjega onesnaževanja. »Osvetljevanje cest, komunalnih in industrijskih površin je ponoči potrebno zaradi varnostnih in bivanjskih razlogov. Sem sodi tudi osvetljevanje kulturno-zgodovinskih spomenikov iz estetskih razlogov ter promocijska osvetlitev reklamnih panojev in površin. Žal vse te svetlobne instalacije lahko sevajo svetlobo tudi tja, kamor ni namenjena. To je v smeri horizontalne ravnine ali celo proti nebu. V tem primeru govorimo o svetlobnem onesnaženju.« Preberite si nekaj spoznanj o svetlobnem onesnaževanju v spletni enciklopediji Wikipedia. Če želite pojav še podrobneje spoznati, je najbolje, da v iskalnik vtipkate gesla v angleščini. Pomislite, kaj bi lahko sami storili, da bi prispevali k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja!
Svetlobno onesnaževanje je škodljivo predvsem zato, ker povzroča motečo osvetljenost, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in hkrati po nepotrebnem porablja električno energijo.
ALI STE VEDELI?
Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi prozorno roženico, zenico, lečo in steklovino. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako da nastane na mrežnici zmanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo.
Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno oddaljenih predmetov. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj od blizu gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno.
Pravilno zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva. Da ostane vid zdrav, je potrebno, da je skozi okno stanovanja ali šolske sobe prost pogled v daljave. Kadar pri delu gledamo v bližino, je dobro, da kdaj pa kdaj pogledamo v daljavo; oko se pri tem odpočije. Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je 25 do 30 cm, pri čemer oko tudi najmanj trpi.
Optična iluzija ali optična prevara je slika, ki jo možgani tolmačijo drugače kot dejansko izgleda. Razlika med resničnostjo in vtisom opazovalca nastane zaradi načina, kako možgani interpretirajo podatke, ki jih dobivajo od čutila za vid. Zato so optične iluzije v nevrobiologiji uporabna metoda za preučevanja delovanja možganov.
Poznamo tri glavne skupine optičnih iluzij: (1) dobesedne iluzije, ki ustvarjajo slike, ki so drugačne od predmetov kateri jih ustvarjajo, (2) iluzije fiziološke narave, pri katerih se iluzija ustvarja s prekomernim stimuliranjem dražljajev (svetlost, barva, velikost, položaj, nagib, premikanje) in (3) kognitivne iluzije, ki so posledica nezavednega sklepanja.
Bolj natančno si o optičnih iluzijah lahko preberete na wikipediji.
Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno oddaljenih predmetov. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. Čim bolj od blizu gledamo kak predmet, tem bolj se leča zaobli in taka močneje lomi svetlobo. V starosti je leča vedno manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno.
Pravilno zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo potrebno lečo prilagajati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva. Da ostane vid zdrav, je potrebno, da je skozi okno stanovanja ali šolske sobe prost pogled v daljave. Kadar pri delu gledamo v bližino, je dobro, da kdaj pa kdaj pogledamo v daljavo; oko se pri tem odpočije. Najprimernejša razdalja za gledanje manjših predmetov, to je pri branju in pisanju, je 25 do 30 cm, pri čemer oko tudi najmanj trpi.
Optična iluzija ali optična prevara je slika, ki jo možgani tolmačijo drugače kot dejansko izgleda. Razlika med resničnostjo in vtisom opazovalca nastane zaradi načina, kako možgani interpretirajo podatke, ki jih dobivajo od čutila za vid. Zato so optične iluzije v nevrobiologiji uporabna metoda za preučevanja delovanja možganov.
Poznamo tri glavne skupine optičnih iluzij: (1) dobesedne iluzije, ki ustvarjajo slike, ki so drugačne od predmetov kateri jih ustvarjajo, (2) iluzije fiziološke narave, pri katerih se iluzija ustvarja s prekomernim stimuliranjem dražljajev (svetlost, barva, velikost, položaj, nagib, premikanje) in (3) kognitivne iluzije, ki so posledica nezavednega sklepanja.
Bolj natančno si o optičnih iluzijah lahko preberete na wikipediji.
V VEDNOST
Na spodnjih spletnih naslovih lahko najdete mnogo dodatnih informacij o svetlobi, gledanju in vidu, ki vam lahko pomagajo bolje razumeti pojav.
http://en.wikipedia.org/wiki/Color_vision
http://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_Colours,
http://en.wikipedia.org/wiki/Light,
http://www.science.uwaterloo.ca/~cchieh/cact/c120/spectrum.html,
http://en.wikipedia.org/wiki/Electromagnetic_spectrum,
http://en.wikipedia.org/wiki/Visible_spectrum.
http://en.wikipedia.org/wiki/Color_vision
http://en.wikipedia.org/wiki/Theory_of_Colours,
http://en.wikipedia.org/wiki/Light,
http://www.science.uwaterloo.ca/~cchieh/cact/c120/spectrum.html,
http://en.wikipedia.org/wiki/Electromagnetic_spectrum,
http://en.wikipedia.org/wiki/Visible_spectrum.