Umetnost umetnosti, slava izražanja in sončni sij svetlobe pisem, je preprostost.
(Walt Whitman)
(Walt Whitman)
Čopič, platno in barva so slikarjeva tehnologija, slika je njegov medij. Kompozicija njegova zvezda Severnica. Vse to so njegova izrazila. In inštrument, notni zapis sta medij glasbenika ... Fuga, kontrapunkt, lestvice ... To so njegova izrazila. Pisalni stroj, pero, papir ... to je tehnologija pisatelja. Izrazila so načini njegovega pisanja. Izrazila v svetu filma so tehnologija, ki jo uporabljamo. So znanje o njeni uporabi. So pripovedne tehnike, a tudi vedenje o motivu. Poznavanje zakonitosti medija. Izrazila so način ustvarjanja. Nabor tehnik vezanih na nastanek filma. Postopki.
NALOGA Preberite si tekst o filmskih pripovednih tehnikah in razmislite, kaj od tega so izrazila in kako bi jih umestili v predlagani sistem? Morda pa najdete navdih in sestavite svojo klasifikacijo? Predlagajte! Preberite si tudi esej o filmskih pripovednih tehnikah in razmislite, kaj je hotel avtor z njim povedati? |
VSEBINA POGLAVJANajprej pa si poglejmo klasifikacijo filmskih izrazil, ki jo bomo uporabljali za potrebe pričujočega učnega gradiva. Klasifikacija seveda ni niti popolna, niti dokončna. Je zgolj eden izmed sistemov, ki nam pomaga osmisliti tako pestro, razvejano in obširno področje kot je film. Je način skozi katerega postane učna snov obvladljiva. Je pedagoški moment, ki nima svoje absolutne vrednosti, temveč je relativen glede na tok, evolucijo, transformacijo medija.
|
ZVOK IN ZVOČNA TEHNOLOGIJA
Obravnavamo metodologijo ozvočevanja, pregeovorili bomo o pomenu zvoka. O njegovi vlogi v medijskem tekstu. Izdelku. Filmu. Vloga in pomen zvoka sta se spremenila. Ni več samo nekaj kar spremlja sliko, temveč je močan, samostojni izrazni element. S to spremembo pojmovanja se je pojavila povsem nova smer v razumevanju zvoka.
SVETLOBNI VIRI IN OSVETLJEVANJE (filmska slika)
Kako nastane podoba? Kako ustvarimo razpoloženje? Katere svetlobne vire imamo na razpolago in kakšne so njihove značilnosti? Kako pravilno osvetlimo sliko, da iz nje nastane podoba? vse to so vprašanja na katera odgovarjamo. A v tem učnem sklopu zveste tudi masikaj drugega. Praktičnega. Denimo kako pravilno osvetliti sliko, da iz nje nastane podoba?
MEDIJ IN MEDIJSKI KANALI
Učni sklop mediji in medijski kanali obširno spregovori o načinu beleženja avdio-vizualnih podob. Tako na nivoju tehnologije (delovanja opreme) kot tudi z vidika pomena medijev, komunikacije in drugih vidikov uporabe medijev. V njem zveste kako deluje filmska emulzija in filmska kamera, kako se denimo zabeležijo barve. Zveste kako delujejo kodeki v videokameri in kako deluje svetlobno tipalo. Spoznate različne načine za zapis podob in različne načine kako jih lahko opazujemo.
MONTAŽA IN MONTAŽNA SEKVENCA
Pojem montaže je zapleten. V širšem pogovornem smislu v našem kulturnem prostoru pomeni izraz montaža pomeni urejanje posnetkov. Od tega pomena izraza se bomo na tem mestu oddaljili in ga utemeljili nekoliko drugače. Urejanje posnetkov je urejanje posnetkov. Montaža pa označuje izrazni proces v katerem z manipulacijo (predvsem konfrontacijo) različnih posnetkov ustvarjamo nov pomen. Pogosto gre za krajše zaključene segmente filma, ki imajo različne pripovedne namene (kompresija časa, vzpostavljanje elips idr.).
FILMSKI IN TELEVIZIJSKI IZREZI
Filmski in televizijski izrezi so med izrazili tako pomembno kot so pri filmskem jeziku pomembni strukturni elementi. Kot pri filmskem jeziku ne moremo operirati brez razumevanja prizora, sekvence ali podobe, tudi pri izražanju ne moremo mimo izrezov. V učni enoti si pogledamo kateri so temelnji televizijski in kateri temeljni filmski izrezi. Primerjamo med sabo poimenovanje in se usmerimo v razumevanje uporabe. Zakaj ravno takšen izrez. V kakšnem kontekztu ga bomo uporabili in zakaj?
KOMPOZICIJA
Kompozicija so pravila. Pravila, ki naj jih je ne bi upoštevali. Pa vendar. To niso pravila, ki si jih je izmislil človek. So pravila, ki jih postavlja medij. nekatera so stara tisočletja, druga stoletja, tretja desetletja. Kakšna pa so povsem nova. Na tem mestu pregledno obravnavamo različne pristope k razumevanju filmske slike in urejenosti likovnih elementov v njej.
POSTAVITEV KAMERE
Ni vseeno ali snemamo in zraka ali pa morebiti kamero postavimo na tla. Ni vseeno ali je podoba poravnana z obzorjem. V tej učni enoti obravnavamo različne možnosti, ki jih imamo na razpolago, ko se odločamo KAM postaviti kamero. Te možnosti analiziramo in proučujemo pomen, ki jih imajo za razumevanje filmske podobe.
FILMSKI GIB
Poglavje o filmskem gibu obravnava tisto kar loči fotografijo in film. Mnogo ostalih spoznanj ni neposredno vezanih na sedmo umetnost. Gibanje pa je. Spregovorimo o treh vrstah gibanja: o premikanju motiva in objektov, o premikanju kamere ter slednjič o spreminjanju nastavitev med snemanjem. čeprav pogojno lahko v to poglavje umestimo tudi "gibanje" od posnetka do posnetak bomo spoznanja o urejanju posnetkov, prehodih in montaži obravnavali na drugih mestih.
Obravnavamo metodologijo ozvočevanja, pregeovorili bomo o pomenu zvoka. O njegovi vlogi v medijskem tekstu. Izdelku. Filmu. Vloga in pomen zvoka sta se spremenila. Ni več samo nekaj kar spremlja sliko, temveč je močan, samostojni izrazni element. S to spremembo pojmovanja se je pojavila povsem nova smer v razumevanju zvoka.
SVETLOBNI VIRI IN OSVETLJEVANJE (filmska slika)
Kako nastane podoba? Kako ustvarimo razpoloženje? Katere svetlobne vire imamo na razpolago in kakšne so njihove značilnosti? Kako pravilno osvetlimo sliko, da iz nje nastane podoba? vse to so vprašanja na katera odgovarjamo. A v tem učnem sklopu zveste tudi masikaj drugega. Praktičnega. Denimo kako pravilno osvetliti sliko, da iz nje nastane podoba?
MEDIJ IN MEDIJSKI KANALI
Učni sklop mediji in medijski kanali obširno spregovori o načinu beleženja avdio-vizualnih podob. Tako na nivoju tehnologije (delovanja opreme) kot tudi z vidika pomena medijev, komunikacije in drugih vidikov uporabe medijev. V njem zveste kako deluje filmska emulzija in filmska kamera, kako se denimo zabeležijo barve. Zveste kako delujejo kodeki v videokameri in kako deluje svetlobno tipalo. Spoznate različne načine za zapis podob in različne načine kako jih lahko opazujemo.
MONTAŽA IN MONTAŽNA SEKVENCA
Pojem montaže je zapleten. V širšem pogovornem smislu v našem kulturnem prostoru pomeni izraz montaža pomeni urejanje posnetkov. Od tega pomena izraza se bomo na tem mestu oddaljili in ga utemeljili nekoliko drugače. Urejanje posnetkov je urejanje posnetkov. Montaža pa označuje izrazni proces v katerem z manipulacijo (predvsem konfrontacijo) različnih posnetkov ustvarjamo nov pomen. Pogosto gre za krajše zaključene segmente filma, ki imajo različne pripovedne namene (kompresija časa, vzpostavljanje elips idr.).
FILMSKI IN TELEVIZIJSKI IZREZI
Filmski in televizijski izrezi so med izrazili tako pomembno kot so pri filmskem jeziku pomembni strukturni elementi. Kot pri filmskem jeziku ne moremo operirati brez razumevanja prizora, sekvence ali podobe, tudi pri izražanju ne moremo mimo izrezov. V učni enoti si pogledamo kateri so temelnji televizijski in kateri temeljni filmski izrezi. Primerjamo med sabo poimenovanje in se usmerimo v razumevanje uporabe. Zakaj ravno takšen izrez. V kakšnem kontekztu ga bomo uporabili in zakaj?
KOMPOZICIJA
Kompozicija so pravila. Pravila, ki naj jih je ne bi upoštevali. Pa vendar. To niso pravila, ki si jih je izmislil človek. So pravila, ki jih postavlja medij. nekatera so stara tisočletja, druga stoletja, tretja desetletja. Kakšna pa so povsem nova. Na tem mestu pregledno obravnavamo različne pristope k razumevanju filmske slike in urejenosti likovnih elementov v njej.
POSTAVITEV KAMERE
Ni vseeno ali snemamo in zraka ali pa morebiti kamero postavimo na tla. Ni vseeno ali je podoba poravnana z obzorjem. V tej učni enoti obravnavamo različne možnosti, ki jih imamo na razpolago, ko se odločamo KAM postaviti kamero. Te možnosti analiziramo in proučujemo pomen, ki jih imajo za razumevanje filmske podobe.
FILMSKI GIB
Poglavje o filmskem gibu obravnava tisto kar loči fotografijo in film. Mnogo ostalih spoznanj ni neposredno vezanih na sedmo umetnost. Gibanje pa je. Spregovorimo o treh vrstah gibanja: o premikanju motiva in objektov, o premikanju kamere ter slednjič o spreminjanju nastavitev med snemanjem. čeprav pogojno lahko v to poglavje umestimo tudi "gibanje" od posnetka do posnetak bomo spoznanja o urejanju posnetkov, prehodih in montaži obravnavali na drugih mestih.