Svetlobe, ki potuje skozi temo ne vidimo.
Zaznamo lahko samo njen odboj od snovi.
Ala Bashir (1939), iraški slikar, kipar in plastični kirurg
Zaznamo lahko samo njen odboj od snovi.
Ala Bashir (1939), iraški slikar, kipar in plastični kirurg
KAKOVOST SVETLOBE (KOHERENCA)
Osvetljevanje lahko določene podrobnosti razkrije ali pa jih zakrije. Lahko jih naredi nevidne ali pa poudari. Osnovno orodje za poudarjanje ali zakrivanje detajlov je prav kakovost svetlobe. Kakovost preprosto pomeni kako trde ali mehke sence izrisuje svetlobni vir. Zato za svetlobo radi pravimo, da je trda ali mehka. V resnici je svetloba seveda samo svetloba. Trdota opisuje vrsto izvira svetlobe. Oglejte si znameniti slikarsko deli Martina Johnsona Heade-a in razmislite, kako so slikarji še pred izumom električnih svetil mojstrsko obvladovali svetlobo!
PRAKTIČNI PRIMER
Vendar pa naše potovanje skozi kakovost svetlobe začnimo na začetku. Pričnimo s praktinim primerom. Pravzaprav nalogo. Da bi res razumeli učinek, ki ga ima razpršena svetloba na motiv vam podajamo preprosto navodilo: fotografiranjte navadno (kuhinjsko) žarnico tako, da v steklenih površinah ne bo videti nobenih odsevov!
Se vam zdi preprosto? Tudi dijakom na eni od fotografskih delavnic se je zdelo tako. Na koncu sta ostala dva najbolj motivirana in prizadevna dijaka, ki sta za uresničitev naloge potrebovala skoraj celo noč. Tisto, kar se je sprva zdelo kot »Profesor zakaj že dobiva petke, če nama to uspe?« se je hitro sprememnilo v nočno moro. Oglejte si njuni fotografiji in razmislite katera od njih bi bila bolj primerna za objavo v katalogu v katerem bi želeli predstaviti prodajno vrsto navadnih žarnic!
Se vam zdi preprosto? Tudi dijakom na eni od fotografskih delavnic se je zdelo tako. Na koncu sta ostala dva najbolj motivirana in prizadevna dijaka, ki sta za uresničitev naloge potrebovala skoraj celo noč. Tisto, kar se je sprva zdelo kot »Profesor zakaj že dobiva petke, če nama to uspe?« se je hitro sprememnilo v nočno moro. Oglejte si njuni fotografiji in razmislite katera od njih bi bila bolj primerna za objavo v katalogu v katerem bi želeli predstaviti prodajno vrsto navadnih žarnic!
Upoštevajte, da razpršena svetloba ni primerna za fotografiranje steklenih izdelkov, saj je ena izmed njenih lastnosti, da motivu odvzame videz prostorskosti, plastičnosti, tridemenzionalnosti. Pogosto namreč ustvarja plosko podobo brez globine. Razmislite tudi, kako bi se v takšni situaciji znašli sami? Oglejte si naslednjo fotografijo, ki razkriva kako jima je končno uspelo!
USMERJENA IN RAZPRŠENA SVETLOBA
Kadar imamo opraviti s primerom, kjer je velikost izvira majhna v primerjavi z oddaljenostjo (sonce, kuhinjska žarnica, halogenski reflektor, obločnice,...) govorimo o točkastem izviru, ki praviloma izrisuje trde, ostre sence. Takšni svetlobi pravimo trda svetloba.
Nasprotno, kadar imamo opraviti z veliko površino, ki oddaja svetlobo (odbita svetloba, oblačno nebo,...), so sence, ki jih izrisuje mehke, govorimo o difuzni svetlobi. Primerjajte fotografiji spodaj levo in desno! Leva je bila posneta ob usmerjeni svetlobi, desna pa ob razpršeni svetlobi.
Nasprotno, kadar imamo opraviti z veliko površino, ki oddaja svetlobo (odbita svetloba, oblačno nebo,...), so sence, ki jih izrisuje mehke, govorimo o difuzni svetlobi. Primerjajte fotografiji spodaj levo in desno! Leva je bila posneta ob usmerjeni svetlobi, desna pa ob razpršeni svetlobi.
Kaj lahko poveste o fotografiji z vidika uporabljene svetlobe? Fotografijo je ustvaril znameniti fotograf Ansel Adams o katerem bomo še spregovorili na drugih mestih. Že zdaj pa vas vabimo, da obiščete spletno stran Artsy na kateri se lahko podrobneje seznanite z deli in cenami, ki jih njegove fotografje dosegajo še danes.
Dve stvari moramo razčistiti takoj na začetku. Prva je pomen izraza koherenca! Druga je razlog za uporabo tega izraza v povezavi s svetlobo. Izkušnje namreč učijo, da imajo dijaki precejšnje težave pri usvajanju novih izrazov, zato se bomo te težave lotili nekoliko drugeče. Najprej boste poskusili ugotoviti pomen izraza koherenca in nato razloge za njegovo uporabo! Predlagamo obisk spletnega iskalnika v katerega vpišete izraz kot ključno besedo, lahko pa posežete tudi po iskalnem nizu, denimo «koherenca, svetloba«.
Kaj torej pomeni izraz koherenca in v kakšni povezavi je s svetlobo? Verjetno ste imeli pri iskanju pomena izraza kar nekaj težav. Na težave ste naletili, saj na nobeni od navedenih spletnih strani ni navedeno kako naj bi bila koherenca povezana s svetlobo, obenem pa se izraz nanaša na zapletene fizikalne zakonitosti. Morebiti ste celo ugotovili, da fizika povzsem drugače razvrsti lastnosti svetlobe (a to ni zdaj naše ključno vprašanje). Puskusimo namesto tega razložiti izraz in ga umestiti v pomenski prostor svetlobe.
Popreprosteno povedano pomeni koherenca skladnost gibanja. Zelo popreprosteno. To pomeni, da se koherentni svetlobni valovi gibljejo v isti smeri, vzporedno. V teoriji. V praksi seveda (razen laserskega žarka) kohrenetne svetlobe ne moremo ustvariti. Lahko pa se temu bolj ali manj približamo.
Poskusite razložiti, si zamisliti, zapisati, kakšne učinke bi imela na osvetlitev svetloba, ki se giblje skladno (torej v isti smeri) in kakšne učinske svetloba, ki se giblje drugače?
Popreprosteno povedano pomeni koherenca skladnost gibanja. Zelo popreprosteno. To pomeni, da se koherentni svetlobni valovi gibljejo v isti smeri, vzporedno. V teoriji. V praksi seveda (razen laserskega žarka) kohrenetne svetlobe ne moremo ustvariti. Lahko pa se temu bolj ali manj približamo.
Poskusite razložiti, si zamisliti, zapisati, kakšne učinke bi imela na osvetlitev svetloba, ki se giblje skladno (torej v isti smeri) in kakšne učinske svetloba, ki se giblje drugače?
Kako drugače pa menite, da se lahko še giblje svetloba? Seveda – ne-skladno oziroma razpršeno. In vidite, prav v tem je ključ za razumevanje uporabe izraza pri določanju kakovosti svetlobe. Razpršena svetloba ustvari povsem drugačne sence kot koherentna oziroma usmerjena svetloba. Izraza koherenca pri osvetljevanju torej uporabljamo za razpršenost svetlobe. Med fotografi in snemalci pa je še vedno razširjen (nepravilen) izraz trdota svetlobe. Razmislite od kod izhaja in na kaj se nanaša! V čem se poimenovanji med seboj razlikujeta?
Izraz kohenrenca opisuje fizikalno značilnost svetlobe.
Izraz trdota svetlobe opisuje učinke, ki jih ima svetloba na motiv.
USMERJENA (trda) SVETLOBA
Usmerjena (ali pogosto neustrezno imenovana »trda« svetloba) je vsaka svetloba, katere vir je precej oddaljen od motiva. Kar pomeni, da izraz koherenca ni nujno povezan z vrsto svetila, temveč je v največji meri odvisen od njegove oddaljenosti. Tako bo denimo tudi fluorescentna žarnica, ki jo zaradi bližine uporabe pogosto uvrščamo med izvore razpršene svetlobe (še posebej če uporabljamo profesionalna svetila kot so Kinoflo ipd) lahko služila ob dovolj veliki oddaljenosti in veliki moči kot vir usmerjene svetlobe.
Usmerjeno svetlobo najpogosteje uporabimo, kadar želimo poudariti teksturo materiala, saj ostre sence, ki jih ustvari lepo izrazijo nepravilno površino objekta. Kadar osvetlimo človeški obraz z usmerjeno svetlobo se pokažejo vse nepravilnosti na koži, zaradi tega je koža manj privlačna. To je razlog, da pri fotografiranju ali snemanju človeškega obraza raje uporabljamo razpršeno svetlobo, ki lepo zgladi nepravilnosti na koži, obraz pa naredi bolj privlačen. Izvor usmerjene svetlobe oddaja vzporedne žarke. Trda svetloba zato ustvarja (1) izredno jasno izražene in ostre sence, ki so zelo (2) temne, skorajda črne, (3) globoke kontraste in je (3) usmerjena.
Usmerjeno svetlobo najpogosteje uporabimo, kadar želimo poudariti teksturo materiala, saj ostre sence, ki jih ustvari lepo izrazijo nepravilno površino objekta. Kadar osvetlimo človeški obraz z usmerjeno svetlobo se pokažejo vse nepravilnosti na koži, zaradi tega je koža manj privlačna. To je razlog, da pri fotografiranju ali snemanju človeškega obraza raje uporabljamo razpršeno svetlobo, ki lepo zgladi nepravilnosti na koži, obraz pa naredi bolj privlačen. Izvor usmerjene svetlobe oddaja vzporedne žarke. Trda svetloba zato ustvarja (1) izredno jasno izražene in ostre sence, ki so zelo (2) temne, skorajda črne, (3) globoke kontraste in je (3) usmerjena.
Oglejte si podobi na sliki zgoraj in desno, fotografirani ob izvoru usmerjene svetlobe! Predvsem se osredotočite na to, kakšne so videti sence! Katere značilnosti opazite? Opazujte vrsto in gostoto sence, opazujte kontrastno razmerje, opazujte prehode med senčnimi in osvetljenimi deli, opazujte tektsturo materiala. Mojstrska uporaba usmerjene svetlobe je zagotovo najprivlačnejša oblika osvetljevanja, saj ustvarja zanimivo sliko ali posnetek. Njene značilnosti lahko uporabimo, da poudarimo teksturo, na primer teksturo usnja, napis na nakitu, kamnu,… Primerjajte fotografiji spodaj levo in desno! Leva je bila posneta ob usmerjeni svetlobi, desna pa ob razpršeni svetlobi.
(1) Prva in najpomembnejša značilnost – vsaj z vidika učinkov, ki jih ima na fotografijo je zagotovo poudarjanje teksture motiva. Tako bo denimo staro jabolko ali postaran človeški obraz videti bolj zguban če ga osvetlitmo z usmerjenos svetlobo kot če bi denimo uporabili razpršeno svetlobo. (2) Druga pomembna značilnost so sence. Sence, ki jih ustvarja usmerjena svetloba so izredno jasno izražene (hitro lahko potegnemo ločnico med osvetljenimi in senčnimi deli), prehodi med svetlimi in temnimi deli so jasni, ostri. Zaradi tega – še posebej ob ne povsem pravilno nastavljeni osvetlitvi – delujejo izredno goste, črne. In posledično zaradi tega usmerjena svetloba ustvarja tudi globoke kontraste v sliki.
Razmislite, kateri bi lahko bili najpogostejši izvori usmerjene svetlobe v naravi! To so denimo sonce, luna, strela, ... Med umetne izvore pa prištevamo denimo kuhinjsko žarnico (če je dovolj oddaljena), cestna svetilka, avtomobilski žarometi, baterijska svetilka, plamen obločnice/varilni aparat (odličen nadomestek za posnemanje bliskanja). Tretji sklop izvorov usmerjene svetlobe pa predstavljajo svetila, ki jih uporabljamo pri fotografiranju. To so denimo halogenski žarometi (podobno kot kuhinjska žarnica moraji biti tudi slednji precej oddaljeni od motiva, potem so tukaj skoraj vse obličnice (ogljikova obločnica, HMI, ...) in seveda ključni vir usmerjene svetlobe je fotografska bliskavica.
RAZPRŠENA (mehka) SVETLOBA
Razpršeno svetlobo dobimo kadar snemamo ali fotografiramo v oblačnem ali meglenem vremenu, kadar uporabimo odbito svetlobo (stena, odbojnik,…). Ker tovrstna svetloba zakriva linije, gube, in teksturo na splošno, je odlična za ustvarjanje t.i. »glamour« videza. Tovrstna svetloba naredi človeški obraz bolj privlačen. To njeno značilnost lahko še bolj poudarimo, če izvor svetlobe približamo osi kamera – objekt. Takšnemu načinu osvetljevanja pravimo »flat lightening« (enakomerna osvetlitev). Temeljna pomanjkljivost mehke svetlobe je, da ne ustvarja značaja, pogosto lahko videza »plehko« in nezanimivo
Omenili smo že, da razpršena svetloba motivu odvzame plastičnost, da torej ni primerna za fotografiranje objektov in situacij, kjer želimo poudariti vtis globine. Pri poglavju o usmerjeni svetlobi smo prav tako omenili, da usmerjena svetloba poudarja teksturo. Kaj menite, kakšen učinek pa ima glede teksture materiala razpršena svetloba?
Razpršena svetloba je izredno privlačna svetloba za človeško kožo, saj zakriva vse nepravilnosti na njej. Zapomnite si torej, da zaradi temeljne lastnosti razpršene svetlobe, da zakriva (gladi) teksturo materiala takšno svetlobo skorajda vedno uporabljamo kot osnovni izvor svetlobe pri fotografiranju ni snemanju portretov! Do sedaj smo torej navedli že dve pomembni značilnosti razpršene svetlobe, ki jih moramo upoštevati pri snemanju ali fotografiranju. To sta (1) ustvarjanje vtisa ploskosti in (2) mehčanje teksture materiala. Razpršena svetloba ustvarja mehke sence brez ostrih robov, kjer senčni del postopoma prehaja v osvetljeni del, sence pogosto (še posebej pri ne povsem pravilno nastavljeni osvetljtvi) niso goste, so sivkaste, splošni kontrast na sliki pa je zaradi tega nizek. Razmislite v kakšnih situacijah nam vsa ta spoznanja pridejo prav!
In kateri so najpogostejši izviri razpršene svetlobe? Na prvem mestu je to zagotovo vsako svetilo, katerega oddaljenost od motiva je majhna. V naravi pa so najpogostejši izviri razpršene svetlobe: oblačno nebo, megleno nebo, nebo brez sonca (severno obzorje), odbita svetloba, difuzni material pred izvorom svetlobe, sence, …
Poglejmo pa si še nekaj načinov kako razpršeno svetlobo ustvarimo v studijskem okolju! Prva (1) možnost je, da osebo postavimo v senco, lahko (2) uporabimo svetlobo, ki se odbija od večje svetle površine (bel zid, rjuha), ali pa posebne pripomočke, na primer odbojnike, (3) pred svetilo namestimo svetlobno sito (difuzor), ki svetlobo razprši. Takšne pripomočke pogosto imenujemo »soft box« saj je njihova naloga, da »trdo« svetlobo (denimo bliskavice) sprememnijo v »mehko« s tem, da povečajo poršino izvora. Če nimamo na voljo takšnega pripomočka nam lahko zelo učinkovito služi tudi »paus« ali »peki« papir, ki ga pripnemo pred izvor svetlobe.
POVZETEK
Pri poglavju o kakovosti svetlobe smo povedali, da se izraz nanaša na fizikalne značilnosti svetlobe pri kateri so lahko svetlobni snop gilje bolj ali manj vzporedno (usmerjena svetloba) ali pa so svetlobni delci razpršeni. Povedali smo tudi, da izraz »trdota« svetlobe ni povsem ustrezen, saj ne opisuje značilnosti svetlobe, temveč njen učinek v fotografiji. Za usmerjeno svetlobo smo povedali, da poudarja teksturo materiala, ki ga osvetljuje, da pogosto ustvarja goste in globoke sence (še posebej ob ne povsem pravilni osvetlitvi), da so prehodi med svetlimi in osenčenimi deli ostri in da so sence jasno izražene. Povedali smo tudi, da ustvarja globoke kontraste in videz plastičnosti motiva. Podobno smo za razpršeno (ali pogosto ne povsem pravilno pomenovano »mehko«) svetlobo poudarili, da zakriva teksturo materiala, odpravlja nepravilnosti v površini, da pa zaradi tega pogosto motiv osvetljen s takšno svetlobo deluje plosko, dvodimenzionalno, da ne začutimo prave globine. Za razpršeno svetlobo smo še povedali, da ustvarja mehke sence brez ostrih robov, kjer senčni del postopoma prehaja v osvetljeni del, da sence, ki jih izriše niso goste, da so še posebej ob ne pravilni osvetlitvi pogosto sive in da je splošni kontrastzato na takšnih fotografijah nizek. Povedali smo, da je denimo usmerjena svetloba primerna za osvetljevanje motivov pri katerih želimo poudariti teksturo (površino) materiala, kjer želimo ustvariti odbleske (odseve) in pri katerih poskušamo poudariti vtis globine. Obratno pa razpršeno svetlobo skorajda vedno uporabljamo kot osnovni izvor svetlobe pri fotografiranju in snemanju portretov, saj lepo zgladi (zakrije) nepravilnosti na koži.
DEJAVNOSTI in NALOGE
1.
Opišite značilnosti usmerjene in značilnosti razpršene svetlobe!
2.
Pojasnite zakaj je za portretiranje primernejša razpršena svetloba!
Pojasnite zakaj je za upodobitev teksture primernejša usmerjena svetloba!
Pojasnite zakaj je za upodabljanje snega primernejša usmerjena svetloba!
Kaj menite, zakaj v megli ne vidimo vodnih delcev v zraku dokler jih ne dosvetlimo z drugim virom svetlobe?
3.
Razložite zakaj bi za upodobitev marmorja uporabili kombinacijo usmerjene in razpršene svetlobe!
Razložite zakaj bi za upodobitev kamna uporabili vir usmerjene svetlobe!
Poskusite razložiti, si zamisliti, zapisati, kakšne učinke bi imela na osvetlitev svetloba, ki se giblje skladno (torej v isti smeri) in kakšne učinske svetloba, ki se giblje drugače?
Razmislite v kakšnih okoliščinah je razpršena svetloba najbolj primerna in v kakšne namene jo prav zaradi te njene lastnostni najpogosteje uporabljamo?
4.
Analizirajte fotografiji z vidika koherence svetlobe!
Opišite značilnosti usmerjene in značilnosti razpršene svetlobe!
2.
Pojasnite zakaj je za portretiranje primernejša razpršena svetloba!
Pojasnite zakaj je za upodobitev teksture primernejša usmerjena svetloba!
Pojasnite zakaj je za upodabljanje snega primernejša usmerjena svetloba!
Kaj menite, zakaj v megli ne vidimo vodnih delcev v zraku dokler jih ne dosvetlimo z drugim virom svetlobe?
3.
Razložite zakaj bi za upodobitev marmorja uporabili kombinacijo usmerjene in razpršene svetlobe!
Razložite zakaj bi za upodobitev kamna uporabili vir usmerjene svetlobe!
Poskusite razložiti, si zamisliti, zapisati, kakšne učinke bi imela na osvetlitev svetloba, ki se giblje skladno (torej v isti smeri) in kakšne učinske svetloba, ki se giblje drugače?
Razmislite v kakšnih okoliščinah je razpršena svetloba najbolj primerna in v kakšne namene jo prav zaradi te njene lastnostni najpogosteje uporabljamo?
4.
Analizirajte fotografiji z vidika koherence svetlobe!
5.
Primerjajte fotografiji med seboj z vidika koherence svetlobe! Ovrednotite osvetlitev z vidika koherence!
Primerjajte fotografiji med seboj z vidika koherence svetlobe! Ovrednotite osvetlitev z vidika koherence!
KLJUČNE BESEDE
Osvetljevanje
osvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji
Koherenca
koherénca -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost
Difuzen
difúzen -zna -o prid. (ȗ) enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava
Tesktura
tekstúra -e ž (ȗ) 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti
(Povzeto in prirejeno po: SSKJ)
osvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kaj svetlo, vidno: oder so izmenoma osvetljevali in zatemnjevali; svetilka slabo osvetljuje prostor / vzhajajoče sonce osvetljuje vrhove // oskrbovati s svetlobo: ceste nič ne osvetljujejo 3. fot. dopuščati učinkovanje svetlobe na film, ploščo pri fotografiranju ali filmanju: premalo, preveč osvetljevati film osvetljujóč -a -e: oder osvetljujoči reflektorji
Koherenca
koherénca -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost
Difuzen
difúzen -zna -o prid. (ȗ) enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava
Tesktura
tekstúra -e ž (ȗ) 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti
(Povzeto in prirejeno po: SSKJ)
ALI STE VEDELI?
Da je režiser Terrace Malick leta 1978 posnel film z naslovom Dnevi raja (Days of Heaven), kjer se večino prizorov posneli ob naravni svetlobi? Mnogo prizorov pa so posneli v času zlate ure. Oglejte si še fotografijo iz filma spodaj in poskusite ugotoviti, katere so tiste kvalitete svetlobe, zaradi katerih je ta čas dneva tako pomembrn za snemalce in fotografe?
Zlata ura seveda nima nobene povezave z zlatom ali kakšnim posebnim darilom, ki ga snemalci prejmejo ob določenem času dneva. Je preprosto čas dneva, ki nastopi tik po tem, ko se sonce spusti za obzorje. A zunaj je še vedno svetlo, somrak še ni nastopil, povsod okoli vas vlada neka prav posebna svetloba. V tem času namreč edini izvor svetlobe predstavlja nebo. Takšna svetloba je najbolj razpršena in ustvarja prekrasno polt. Tudi barva je prav posebna. Od rožnate do oranžne, v bogati paleti barv, ki jih sicer le redkokdaj vidimo.
Da je bila usmerjena svetloba zelo popularna v slogovni smeri FILM NOIR. Več o tej slogovni smeri si lahko preberete, če obiščete učni modul, ki se ukvarja s tem področjem.
Da je bila usmerjena svetloba zelo popularna v slogovni smeri FILM NOIR. Več o tej slogovni smeri si lahko preberete, če obiščete učni modul, ki se ukvarja s tem področjem.
NAPOTILO
Če se boste znašli v situaciji v kateri boste morali upodobiti steklen objekt vam svteujemo, da ga na povsem enobarvno podlago (črn žamet ali belo platno bosta odlična izbira). Drugi, enako pomemben napotek pa je, da mora biti osvetljen z vseh strani čim bolj enakomerno, s čim bolj razpršeno svetlobo. Pomislite, zakaj potrebujete enakomerno razpršeno svetlobo, da odstranite odboj? Kakšne značilnosti ima razpršena svetloba? Šele v tretjem koraku pa nato dodajate druga, usmerjena svetila.