"Včasih delam tako hitro, da v resnici sploh ne razumem več, kaj se dogaja pred fotoparatom. Na nek način samo občutim, kaj je pomembno in fotografiram povsem nezavedno medtem, ko se trudim, da bi pravilno določili osvetlitveni čas.
Osvetlitev zaposli moj um, medtem ko intuicija postavi izrez."
Minor White, ameriški fotograf, (1908 – 1976)
Osvetlitev zaposli moj um, medtem ko intuicija postavi izrez."
Minor White, ameriški fotograf, (1908 – 1976)
Uvodne misli
Povedali smo že, kakšen je osnovni smisel zaklopa – da s pomočjo mehanizma za določen čas odpre pot svetlobi do filma. Pri tem je bistveno to, da določimo koliko časa bo svetloba osvetljevala filmsko emuzlijo (ali svetlobno tipalo). O različnih izvedbah zakolopa – kako delujejo posamezni mehanizmi – na tem mestu ne bomo razpravljali, saj si to lahko preberete tudi na različnih spletnih straneh, ki smo vam jih že predstavili (in vam jih bomo tudi v nadaljevanju). Pomembno pa je, da veste, da so vrednosti zaklopa – podobno kako ISO vrednosti ali zaslonska števila o katerih bomo govorili v nadaljevanju – standardizirane. Da so torej enake na večini fotografskih naprav. Vsaj tistih za profesionalno uporabo, pogosto pa jih najdemo tudi na večini fotoparatov za ljubitelje. Kar nas torej zanima na tem mestu je, kakšne so te vrednosti in kako so povezane z osvetlitvijo. Predvsem pa – kako lahko različne vrednosti ustvarjalno uporabimo.
MODUL 07-1
Definicija osvetlitvenega časa
Vrednosti zaklopa označujemo s časovnimi enotami. V večini primerov v ulomkih sekunde. Ker naj bi pojem ulomka že poznali – vse od osnovne šole naprej – o tem sploh ne bomo razpravljali. Kljub temu, da izkušnje učijo, da mnogi med vami še vedno ne veste kaj pomeni denimo petnajstinka sekunde, bomo to prepustili profesorjem matematike in njihovim zahtevam. Na tem mestu bomo predpostavljali, da to veste, če ne – je to vaša osebna težava.
V ulomkih sekunde izražamo vrednost preprosto zato, ker so danes svetlobna tipala tako občutljiva, da potrebujejo zelo malo svetlobe, da pravilno zabeležijo podobo. Filmske emulzije so bile na začetku “počasne” (spomnite se, da je bilo potrebno Daguerrove emulzije osvetljevati tudi po več ur), še – za tedanji čas izredno “hitre” – Puharjeve emulzije so morale biti osvetljene vsaj nekaj sekund. Sodobne filmske emulzije in svetlobna tipala pa so še bolj občutljiva. Že filmske emulzije ob ustreznih svetlobnih pogojih dobijo dovolj svetlobe v tisočinki sekunde ali celo manj. Svetlobna tipala pa potrebujejo še manj svetlobe, da zabeležijo podobo.
V ulomkih sekunde izražamo vrednost preprosto zato, ker so danes svetlobna tipala tako občutljiva, da potrebujejo zelo malo svetlobe, da pravilno zabeležijo podobo. Filmske emulzije so bile na začetku “počasne” (spomnite se, da je bilo potrebno Daguerrove emulzije osvetljevati tudi po več ur), še – za tedanji čas izredno “hitre” – Puharjeve emulzije so morale biti osvetljene vsaj nekaj sekund. Sodobne filmske emulzije in svetlobna tipala pa so še bolj občutljiva. Že filmske emulzije ob ustreznih svetlobnih pogojih dobijo dovolj svetlobe v tisočinki sekunde ali celo manj. Svetlobna tipala pa potrebujejo še manj svetlobe, da zabeležijo podobo.
Zelo dolgi osvetlitveni časi
Dolgi osvetlitveni časi
Kratki osvetlitveni časi
Zelo kratki osvetlitveni časi
Standardne vrednosti osvetlitvenega časa so danes približno takšne (lahko se malenkostno razlikujejo od proizvajalca do prizvajalca) vendar pa razmerje med njimi ostaja enako:
Vsaka naslednja vrednost podvoji količino svetlobe potrebno za pravilno osvetlitev motiva.
To z drugimi besedami pomeni, da bomo pri osvetlitvenem času 1/100 sekunde in ISO vrednosti 200 dobili povsem enak učinek v sliki, kot pri osvetlitvenem času 1/200 in ISO vrednosti 400. Ob pogoju, da zaslonsko število ostane enako in da se svetlobni pogoji ne sprememnijo.
Če torej sprememnimo vrednost osvetlitvenega časa z vrednosti 1/100 na vrednost 1/200 potrebujemo dvakrat več svetlobe, da dobimo enako svetlo podobo. Razumljivo? Če ni, si še enkrat preberite zadnjih nekaj odstavkov. Tisto kar pogosto povzroča težave je dejstvo, da višja številka pomeni krajši osvetlitveni čas. 1/200 je daljši čas kakor 1/800, veste? Za tiste brihtne glave, ki to vedo, se morebiti zdi tole nepotrebno ponavljanje, toda na tem mestu pač izhajamo iz praktičnih izkušenj in želimo to res pomembno razložiti kolikor se le da preprosto in to tudi za tiste, ki poslušajo le z enim ušesom.
Vsaka naslednja vrednost podvoji količino svetlobe potrebno za pravilno osvetlitev motiva.
To z drugimi besedami pomeni, da bomo pri osvetlitvenem času 1/100 sekunde in ISO vrednosti 200 dobili povsem enak učinek v sliki, kot pri osvetlitvenem času 1/200 in ISO vrednosti 400. Ob pogoju, da zaslonsko število ostane enako in da se svetlobni pogoji ne sprememnijo.
Če torej sprememnimo vrednost osvetlitvenega časa z vrednosti 1/100 na vrednost 1/200 potrebujemo dvakrat več svetlobe, da dobimo enako svetlo podobo. Razumljivo? Če ni, si še enkrat preberite zadnjih nekaj odstavkov. Tisto kar pogosto povzroča težave je dejstvo, da višja številka pomeni krajši osvetlitveni čas. 1/200 je daljši čas kakor 1/800, veste? Za tiste brihtne glave, ki to vedo, se morebiti zdi tole nepotrebno ponavljanje, toda na tem mestu pač izhajamo iz praktičnih izkušenj in želimo to res pomembno razložiti kolikor se le da preprosto in to tudi za tiste, ki poslušajo le z enim ušesom.
Ponazorimo povedano s praktičnim primerom!
Če fotografiramo motiv, ki se ne premika, z vidnim kotom 50 mm, pri osvetlitvenem času 1/50 sekunde, bo zadovoljivo oster. Podobno bo zadovoljivo oster, če ga fotografiramo pri vidnem kotu 200 mm, z osvetlitvenim časom 1/200 sekunde. Razumljivo? Če ni, si še enkrat preberite tole poglavje. In še enkrat. Potem pa pustite učbenik pri miru in se odpravite na teren, kjer poskušajte v praksi različne nastavitve!
Vrednost B
Razen, da vam razložimo pomen vrednosti B, ni več ostalo veliko, kar bi vam na tem mestu in v okviru zastavljenega obsega lahko povedali. Vrednost B, ki jo najdete na skoraj vseh profesionalnih aparatih (in tudi nekaterih ljubiteljskih) pa je nekaj kar nam pride včasih zelo prav. Ta oznaka namreč pomeni, da bo zaklop odprt toliko časa kot bomo želeli. Kar pomeni, da bomo motiv osvetljevali poljubno dolgo. Kje nam to pride prav? Predvsem kadar fotografiramo z zelo dolgimi osvetlitvenimi časi. Oglejte si naslednjo podobo in razmislite kako je nastala! Naj vam namignemo, da je bila trda noč ...
Billet 500, Cameron James Cope, Vir: http://www.lightandcomposition.com/pleasure-in-the-pathless-woods/, dostop: 26.07.2014
V vednost!
V grobem lahko postavimo pet območij v katerih se gibljejo osvetlitveni časi: zelo dolgi osvetlitveni časi so tisti, kjer je zaklop odprt sekundo ali več. Pri teh časih je fotografiranje iz roke praktično nemogoče. Dolgi osvetlitveni časi trajajo nekje od sekunde do 1/50 sekunde. Pri teh časih fe fotografiranje iz roke sicer mogoče, toda potrebujemo določeno oporo. Roko moramo nasloniti na kakšen predmet ali uporabiti drugo pomagalo. Denimo optični stabilizator. Normalni osvetltveni čas znaša približno 1/50 sekunde in je pogojen z goriščno razdaljo 50 mm pri 35 mm svetlobnem tipalu ali formatu. Kratek osvetlitveni čas znaša nekje med 1/50 sekunde in 1/1000 sekunde. Kratki osvetlitveni časi so pogosto tisti, s katerim zamrznemo gibanje na fotografiji. Kjer hiter objekt izrišemo oster kljub temu, da denimo njegovega gibanja s prostim očesom ne moremo zaznati. Zelo kratek osvetlitveni čas pa zajema vse, kar je krajše od 1/1000 sekunde. Vsaka od teh vrednosti je popolnoma običajna in pogosto se boste znašli v podobnih svetlobnih pogojih. Bistveno je, da razumete, da so danes osvetlitveni časi za normalno uporabo izredno kratki v primerjavi z osvetlitvenimi časi, ki so bili potrebni nekoč, da so z njimi dosegli enak učinek. To vam danes omogoča ustvarjanje povsem druganih podob kot nekoč, ko je bila izbira motiva pogojena z najkrajšim časom osvetlitve.
Sončno pravilo f16
Na splošno so sicer emulzije in tipala prirejena tako, da ob sončnem dnevu, ISO vrednosti 100 in zaslonskem številu f/16, potrebujejo osvetlitveni čas okoli 1/100 sekunde. To imenujemo tudi sončno pravilo f16. Vendar pa ob ISO vrednosti 800 (kar je danes povsem običajno) ob enakih pogojih potrebujemo le še 1/800 sekunde osvetlitvenega časa. Če pa denimo spremenimo vrednost zaslonke na 8.0 pridemo do osvetlitvenega časa približno 1/3000 sekunde.
Od česa je odvisna ostrina slike?
Seveda je to najprej (1) čas trajanja osvetlitve. Pri kratkih osvetlitvenih časih bo motiv le za drobec sekunde ujet na svetlobnem tipalu, pri daljših osvetlitvenih časih pa do njegova podoba na tipalo delovala dlje. Posledično bo nastala fotografija bolj neostra.
S tem pa je seveda povezana tudi (2) hitrost gibanja motiva. Če bomo fotografirali motiv, ki se premika hitro (športni avtomobil) z osvetlitvenim časom ene sekunde, se bo v tej sekundi toliko premaknil, da bomo zabeležili samo njegovo sled, motiva pa sploh ne. Po drugi strani pa: če bomo z enako dolgim osvetlitvenim časom denimo polža, bo ta le delno zabrisal svojo sled. In če bomo z enakim osvetlitvenim časom časom fotografirali motiv, ki s sploh ne premika, bomo dobili povsem oster motiv. Spomnite se, da so fotografije, ki so jih posneli prvi fotografi povsem ostre – fotografirali so pač nepremične objekte. Vendar pa tudi hitrost gibanja ni vse.
Pomembno je namreč tudi (3) v kateri smeri glede na fotoparat se motiv premika. Če se premika proti nam bomo lažje dobili oster motiv, kot če se premika v smeri levo-desno ali obratno. Vendar pa sta ta dva podatka relativno nepomembna zafotografiranje – razen kot izhodišče za odločitev od trajanju osvbetlitvenega časa. Na njiju namreč le stežka vplivamo.
Ker se z uporabo različnih vidnih kotov (včasih nepravilno imenovanih goriščna razdalja) spreminja tudi navidezna hitrost gibanja motiva je seveda vidni kot označen na objektivu (v milimetrih) pomemben faktor – ki pa do določene mere že vpliva na ostrino izrisanega motiva. Vidni kot namreč pomeni kolikšen del tistega kar vidimo se bo preslikal na svetlobno tipalo (ali površino filmske emulzije), predvsem pa kako hitro bo po tem področju motiv potoval. Tako bo denimo človek, ki normalno hodi z leve proti desni pri vidnem kotu 50 mm potreboval več časa, da bo navidezno prepotoval od enega konca izreza do drugega. Če pa uporabimo vidni kot 400 mm bo v enakem času prepotoval navidezno večjo razdaljo. Zaradi tega bo v drugem primeru zabrisan oziroma neoster. Kot neko izhodišče, ki je mnogokrat uporabno lahko rečemo takole:
Motiv bo zadovoljivo oster, če ga bomo fotografirali s približno časom osvetlitve, kjer bo v imenovalcu ulomka vidni kot izražen v milimetrih.
S tem pa je seveda povezana tudi (2) hitrost gibanja motiva. Če bomo fotografirali motiv, ki se premika hitro (športni avtomobil) z osvetlitvenim časom ene sekunde, se bo v tej sekundi toliko premaknil, da bomo zabeležili samo njegovo sled, motiva pa sploh ne. Po drugi strani pa: če bomo z enako dolgim osvetlitvenim časom denimo polža, bo ta le delno zabrisal svojo sled. In če bomo z enakim osvetlitvenim časom časom fotografirali motiv, ki s sploh ne premika, bomo dobili povsem oster motiv. Spomnite se, da so fotografije, ki so jih posneli prvi fotografi povsem ostre – fotografirali so pač nepremične objekte. Vendar pa tudi hitrost gibanja ni vse.
Pomembno je namreč tudi (3) v kateri smeri glede na fotoparat se motiv premika. Če se premika proti nam bomo lažje dobili oster motiv, kot če se premika v smeri levo-desno ali obratno. Vendar pa sta ta dva podatka relativno nepomembna zafotografiranje – razen kot izhodišče za odločitev od trajanju osvbetlitvenega časa. Na njiju namreč le stežka vplivamo.
Ker se z uporabo različnih vidnih kotov (včasih nepravilno imenovanih goriščna razdalja) spreminja tudi navidezna hitrost gibanja motiva je seveda vidni kot označen na objektivu (v milimetrih) pomemben faktor – ki pa do določene mere že vpliva na ostrino izrisanega motiva. Vidni kot namreč pomeni kolikšen del tistega kar vidimo se bo preslikal na svetlobno tipalo (ali površino filmske emulzije), predvsem pa kako hitro bo po tem področju motiv potoval. Tako bo denimo človek, ki normalno hodi z leve proti desni pri vidnem kotu 50 mm potreboval več časa, da bo navidezno prepotoval od enega konca izreza do drugega. Če pa uporabimo vidni kot 400 mm bo v enakem času prepotoval navidezno večjo razdaljo. Zaradi tega bo v drugem primeru zabrisan oziroma neoster. Kot neko izhodišče, ki je mnogokrat uporabno lahko rečemo takole:
Motiv bo zadovoljivo oster, če ga bomo fotografirali s približno časom osvetlitve, kjer bo v imenovalcu ulomka vidni kot izražen v milimetrih.
Želite zvedeti več?
Na naslednjih spletnih straneh najdete nekaj izjemnih primerkov fotografij narejenih z dolgim osvetlitvenim časom. Strani so v angleškem jeziku in se bodo odprle v novem oknu ali zavihku.
PREDAVANJA
MODUL 7-2
|
MODUL 7-3
|
Ponovimo!
Kaj je torej tisto, kar morate vedeti o osvetlitvenem času?
Prvič (1) to, da osvetlitveni čas vpliva na svetlost motiva. Daljši kot bo, dlje časa bo svetloba osvetljevala medij in posledično bo motiv toliko svetlejši. Krajši kot bo, manj časa bo svetloba osvetljevala motiv – toliko več svetlobe bomo potrebovali, da bo motiv pravilno osvetljen.
Druga (2) enako pomembna stvar je, da osvetlitveni čas vpliva na ostrino izrisanega motiva – kadar imamo opravka z objekti, ki se gibljejo. Dolžina osvetlitvenega časa, s katero dosežemo, da bo nek motiv izrisan ostro seveda ni absolutna, temveč je odvisna od več dejavnikov. Eden izmed njih pa je osvetlitveni čas in povedali smo, da bo praviloma motiv oster, če bomo uporabili v imenovalcu ulomka osvetlitveni čas, ki je podoben kot vidni kot pri katerem fotografiramo izražen v milimetrih.
Tretja (3) pomembna stvar pa je razmerje med vrednostmi osvetlitvenega časa. Kar je pomembno je to, da se zavedate, da podvojena (ali prepolovljena) vrednost pomeni dvakrat manj oziroma dvakrat več svetlobe. Vemo, tole je komplicirano za začetnika, ker se izražamo v ulomkih, toda žal ni nobene krajše ali enostavnejše poti. Sprejmite to kot zakonitost, sprejmite s ponižnostjo svoje prve napake in se iz nje nečesa naučite: dobro premislite kaj pomeni 1/8 sekunde in kaj 8 sekund! Kaj pomeni osvetlitveni čas 1/2000 sekunde in kaj osetlitveni čas 20 sekund! Še posebej pa preverite nastavitve, če boste dobili hudo nenavadne osvetlitve. Zato za konec ponovimo neko splošno pravilo, ki vam je lahko – vsaj na začletku – vodilo.
Pri normalnih pogojih – pri sončnem dnevu – boste približno pravilno osvetlili fotografijo, če bo ISO vrednost enaka imenovalcu (spodnjemu delu ulomka) osvetlitvenenega časa, pri vrednosti zaslonskega števila f/16.
Prvič (1) to, da osvetlitveni čas vpliva na svetlost motiva. Daljši kot bo, dlje časa bo svetloba osvetljevala medij in posledično bo motiv toliko svetlejši. Krajši kot bo, manj časa bo svetloba osvetljevala motiv – toliko več svetlobe bomo potrebovali, da bo motiv pravilno osvetljen.
Druga (2) enako pomembna stvar je, da osvetlitveni čas vpliva na ostrino izrisanega motiva – kadar imamo opravka z objekti, ki se gibljejo. Dolžina osvetlitvenega časa, s katero dosežemo, da bo nek motiv izrisan ostro seveda ni absolutna, temveč je odvisna od več dejavnikov. Eden izmed njih pa je osvetlitveni čas in povedali smo, da bo praviloma motiv oster, če bomo uporabili v imenovalcu ulomka osvetlitveni čas, ki je podoben kot vidni kot pri katerem fotografiramo izražen v milimetrih.
Tretja (3) pomembna stvar pa je razmerje med vrednostmi osvetlitvenega časa. Kar je pomembno je to, da se zavedate, da podvojena (ali prepolovljena) vrednost pomeni dvakrat manj oziroma dvakrat več svetlobe. Vemo, tole je komplicirano za začetnika, ker se izražamo v ulomkih, toda žal ni nobene krajše ali enostavnejše poti. Sprejmite to kot zakonitost, sprejmite s ponižnostjo svoje prve napake in se iz nje nečesa naučite: dobro premislite kaj pomeni 1/8 sekunde in kaj 8 sekund! Kaj pomeni osvetlitveni čas 1/2000 sekunde in kaj osetlitveni čas 20 sekund! Še posebej pa preverite nastavitve, če boste dobili hudo nenavadne osvetlitve. Zato za konec ponovimo neko splošno pravilo, ki vam je lahko – vsaj na začletku – vodilo.
Pri normalnih pogojih – pri sončnem dnevu – boste približno pravilno osvetlili fotografijo, če bo ISO vrednost enaka imenovalcu (spodnjemu delu ulomka) osvetlitvenenega časa, pri vrednosti zaslonskega števila f/16.
Naloga
Na tem mestu smo predvsem predstavili primere z DOLGIM osvetlitvneim
časom. Kaj pa kratek osvetlitveni čas? Za kakšne namene menite, da ga
uporabljamo? Poglobite se v svetovni splet in najdite primere odličnih
fotografij narejenih s kratkim osvetlitvenim časom. Eden izmed namigov
je denimo to, da z njim lahko ZAMRZNEMO gibanje. Poiščite primere!