"Nihče ni umetnik, če ne nosi podobe, preden jo naslika, v glavi.
Niti če ni prepričan v svojo metodo ali kompozicijo. "
Claude Monet, impresionistični slikar, (1840 - 1926)
Niti če ni prepričan v svojo metodo ali kompozicijo. "
Claude Monet, impresionistični slikar, (1840 - 1926)
KLASIFIKACIJA IZREZOV
Ko boste predelali to učno enoto boste znali poimenovati filmske in televizijske izreze ter poimenovati izreze kot jih uporabljajo fotografi. Poznali boste njihovo uporabnost in razumeli razlike v terminologiji. Učna snov vam bo prišla še kako prav naslednjič, ko boste želeli ustvariti napet, dramtičen, sanjski ali kakršenkoli že posnetek. Nič več ne bo prepuščeno naključju. Svoj posnetek ali fotografijo boste lahko načrtovali in uresničili natančno tako kot ste si zamislili!
O izrezu[1] govorimo kadar želimo opisati mejo tistega kar vidimo. Izrez je tisto kar vidi kamera. Tisti del podobe (pokrajine, lokacije), ki se zabeleži na medij. Lahko rečemo tudi, da je izrez tisti del prizorišča snemanja, ki ga vidi gledalec. Izreze delimo predvsem po tem, kako umestijo osebo v okolico. V nadaljevanju si bomo pogledali nekatere najbolj uporabljane izreze. Pogosto uporabljana tujka, ki se je uveljavila pri nas, je plan.
Televizijski izrezi[2] se sami na sebi ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo filmski ustvarjalci, vendar je v Sloveniji zaradi poenostavitve dela (standardizacije) prišlo do drugačnega (enostavnejšega) poimenovanja. Oznake si je zamislil Milan Kumar na podlagi naravne delitve (zlati rez). Poimenovanje izven Slovenije ni udomačeno, posebnost tovrstnega poimenovanja pa je, da gre verjetno za edini sistem izrezov, ki temelji na matematični predpostavki. Košir in Žižek tudi navajata, da je izhodišče za tovrstno določanje velikosti izreza, postava normalnega odraslega človeka v prostoru. Ker se tudi pri nas pogosto uporalbjajo izrazi iz angleške terminologije jih podajamo v oklepajih.
O izrezu[1] govorimo kadar želimo opisati mejo tistega kar vidimo. Izrez je tisto kar vidi kamera. Tisti del podobe (pokrajine, lokacije), ki se zabeleži na medij. Lahko rečemo tudi, da je izrez tisti del prizorišča snemanja, ki ga vidi gledalec. Izreze delimo predvsem po tem, kako umestijo osebo v okolico. V nadaljevanju si bomo pogledali nekatere najbolj uporabljane izreze. Pogosto uporabljana tujka, ki se je uveljavila pri nas, je plan.
Televizijski izrezi[2] se sami na sebi ne razlikujejo od tistih, ki jih uporabljajo filmski ustvarjalci, vendar je v Sloveniji zaradi poenostavitve dela (standardizacije) prišlo do drugačnega (enostavnejšega) poimenovanja. Oznake si je zamislil Milan Kumar na podlagi naravne delitve (zlati rez). Poimenovanje izven Slovenije ni udomačeno, posebnost tovrstnega poimenovanja pa je, da gre verjetno za edini sistem izrezov, ki temelji na matematični predpostavki. Košir in Žižek tudi navajata, da je izhodišče za tovrstno določanje velikosti izreza, postava normalnega odraslega človeka v prostoru. Ker se tudi pri nas pogosto uporalbjajo izrazi iz angleške terminologije jih podajamo v oklepajih.
Prvenstvena naloga režiserja je, da s pomočjo izrezov gledalcu pokaže kaj in kje se dogaja. Pri tem velja načelo, da široki izrezi razkrivajo predvsem prostor. Ožji izrezi v katerih vidimo človeško postavo in njen del razkrivajo dejanja protagonistov. Bližnji posnetki pa dajejo poudarke. Za široke izreze gledalec potrebuje več časa, da jih dojame, zaradi tega morajo biti daljši. Kadar isto osebo prikažemo v več posnetkih naj bo vsak posnetek drugačnega izreza. Zapomnite si: vsak naslednji posnetek mora razkriti novo informacijo!
POVZETEK
V učni enoti o filmskem izrezu obravnavamo tisto kar vidimo. Dvodimenzionalno podobo na platnu, zaslonu ... ali v glavi. Obravnavamo zakonitosti, ki jo obvladujejo. Parametre, ki določajo njene meje. Poimenujemo filmske in televizijske izreze.
UČNI CILJI
Cilj te učne enote je, da
V učni enoti o filmskem izrezu obravnavamo tisto kar vidimo. Dvodimenzionalno podobo na platnu, zaslonu ... ali v glavi. Obravnavamo zakonitosti, ki jo obvladujejo. Parametre, ki določajo njene meje. Poimenujemo filmske in televizijske izreze.
UČNI CILJI
Cilj te učne enote je, da
- se seznanite s filmskim, televizijskim in fotografskim poimenovanjem izrezov
- se naučite uporabljati filmske in televizijske izreze
- prepoznate različne izreze glede na njihovo namembnost
- znate uporabljati različne izreze glede na namembnost
- znate izreze sestavljati (kombinirati med seboj)
- da poznate osnovne postavitve izrezov
Oglejte si najprej nabolj uporabljane televizijske izreze. Na njihovi osnovi bomo v nadaljevanju predstavili njihovo uporabnost in namembnost.
DETAJL / P VI / Extreme Close-up
P VI (izg. pe šest) je najožji izrez, pogosto ga imenujemo tudi detajl. Zajema najmanjši del objekta, pri človeški figuri so to na primer oči, nos, ustnice, na postavi pa lahko še noht na roki. To je lahko katerikoli majhen objekt v primerjavo s človeško postavo. S tem izrezom preusmerimo pozornost gledalca samo na določen droben del slike, na nek detajl, ki pa mora biti v funkciji zgodbe. Začetniki režiserji vse preveč radi uporabljajo ta izrez, saj je sam na sebi izredno zanimiv, vendar velja, da lahko ob pretirani uporabi zbega gledalca.
BLIŽNJI IZREZ (obrazni) / P V in P IV / Close-up
Obstajajo štirje razlogi, da sta prav ta dva izreza najpogostejša izreza v pripovednem filmu. Najprej to, da je televizijski zaslon je majhen. Pogosto premajhen, da bi lahko razločili poteze na obrazu v katerem drugem izrezu. Da razkrijemo čustva igralcev v svetu televizije zato uporabimo bližnji izrez. Drugače je, kadar snemamo film za kino dvorane. Tedaj ga uporabimo za poudarjanje čustev. Drugi razlog je v tem, da je sta ta dva izrez zelo nezahtevna za osvetljevanje. Mnogo hitreje osvetlimo človeški obraz, kot pa cel prostor v katerem se oseba nahaja. Tretji razlog za uporabo tiči v tem, da ju lahko kombiniramo s katerim koli drugim izrezom. In slednjič: pri teh dveh izrezih zelo dobro vidimo oči. Najbolj naraven prehod med dvema posnetkoma je namreč v trenutku POGLEDA. Oči najhitreje opazimo in zagledamo. Najraje jim sledimo, ljudem gledamo v oči. Pogled pomeni poštenost in odkritost. Težko se pogovarjamo s človekom, ki nam ne gleda v oči.
Kadar imamo v posnetku človeško figuro, potem ta izrez označuje bližnji posnetek človeškega obraza, tako, da se vidi cela brada in del čela. Ta izrez dobimo pri človeški figuri tako, da približamo človeški obraz in oči postavimo v zgornjo vrstico zlatega reza. S tem odrežemo del lasišča, ohranimo pa usta. Oči ne smejo biti nižje od sredine zaslona in ne višje od dveh tretjin (delitev zlatega reza). To napako pogosto zagrešijo začetniki, ki nepravilno postavijo ta izrez tako, da umestijo človeški obraz v sredino zaslona. V nadaljevanju bomo pokazali, da je tovrstna postavitev od vseh najslabša, saj gledalec težko obdrži pozornost v sredini zaslona. V vsakem primeru je to izrez, ki razkriva dele celote. V primeru človeškega obraza na primer mimiko obraza, reakcijo na obrazu ipd. Katz navaja, da je bližnji izrez televizijski izum in je šele od tod prešel v rabo tudi pri filmu. V primeru televizije ga lahko zamenjamo tudi z uporabo nekoliko širšega izreza P IV.
DOPRSNI IZREZ / P III / Close to Medium shot
Pomnite, da izraz DOPRSNI IZREZ, še zlasti kadar govorimo o postavitvi človeške figure, ne pomeni nujno istega kot izraz v zaporedju posnetkov BLIŽNJI - SREDNJI - VELIKI. DOPRSNI izrez obsega človeško postavo od prsi do glave. Je širši izrez od bližnjega in razkriva del gibanja osebe. Smer pogleda. Uporaben je zlasti, kadar nas zanima premikanje glave v prostoru (obrati, zasuki, pogledi,…) in kadar želimo poudariti širši obraz (reklame za šampone,…) ali druge pritkline (nakit, očala, uhani, verižica, pričeska).
SREDNJI IZREZ (dopasni) / P II / Medium shot
Izrez obsega človeško postavo od pasu navzgor. Uporablja se predvsem za prikaz nebesedne govorice lika. Predvsem zgornjega dela telesa. V svetu filma je najpogosteje uporabljan izrez, saj nam omogoča tudi vpogled v mimiko igralca. Uporablja se ga tudi za prikaz skupine v izrezu za dialog.
AMERIKEN (dokolen) / P I / Full to Medium Shot
Izrez obsega človeško figuro malo nad koleni pa vse do glave. Ameriken je danes pogosto uporabljan predvsem pri dvoplanih kadar želimo med dialogom pokazati v sliki oba sogovornika, ki stojita ali sedita. Namen tega izreza v kompoziciji je tudi, da se zapleteni prizori dialoga odvijejo brez premikanja kamere. Pogosto ga navajajo tudi kot tričetrtinski (3/4) posnetek. Eden od glavnih razlogov, da so ga francoski kritki pooimenovali ameriški posnetek je bila pogosta uporaba v vestrnih. Če se je posnetek začel pri kolenih je razkril ali je junak oborožen ali ne. V resnici je to najbližje kar lahko prideš, da še vedno razkriješ tako obraz kot orožje za pasom. Kljub temu, da ta izrez pripisujejo vestrnom tridesetih in štiridesetih let je resnica, da je bil pogostje uporabljan samo v ameriških filmih B produkcije. Eden izmed režiserjev, ki pa je promoviral ta slog je bil zagotovo Howard Hawks. Njegovi liki so na ta način lahko igrali brez besed. Upraba tega izreza je posrala skorajda njegov zaščitni znak.
ALI STE VEDELI ...
...da urbana mitologija pogosto povezuje ta izrez s časi holivudskih vesternov, ko je bilo potrebno vpeljati poseben izrez, v katerem je režiser lahko pokazal tudi orožje (revolver), ki so ga nosili junaki pod pasom. Vendar pa je mogoče ta izrez pogosto zaslediti tudi precej. In čeprav je res, da so ga v vestrnih prepoznali predvsem francoski teoretiki v času razmaha t.i. slogovni smeri imenovane "novi val" je bil izrez, pri katerem rob posnetka postavimo malo nad kolena v uporabi že velikokrat prej.
... so francoski novovalovci podelili vsaj tri imena ameriškim produkcijam! Preberite si prispevke o AMERIŠKI NOČI, AMERIŠKEM POSNETKU in FILMU NOIR. Spletne strani se bodo odprle v novem oknu in so praviloma v angleškem jeziku. Na tej spletni povezavi pa se lahko podrobneje seznanite s to slogovno zvrstjo. Stran je v slovenskem jeziku in se bo odprla v novem oknu.
... so francoski novovalovci podelili vsaj tri imena ameriškim produkcijam! Preberite si prispevke o AMERIŠKI NOČI, AMERIŠKEM POSNETKU in FILMU NOIR. Spletne strani se bodo odprle v novem oknu in so praviloma v angleškem jeziku. Na tej spletni povezavi pa se lahko podrobneje seznanite s to slogovno zvrstjo. Stran je v slovenskem jeziku in se bo odprla v novem oknu.
VELIKI IZREZ (celopostavni) / P 0 / Full shot
Z izrazom označujemo tisti izrez v katerem vidimo človeško figuro v celoti. Ta izrez nam opisuje stanje človeka. Človek hodi. Kako hodi? Če stoji - kako stoji? In če sedi - na kakšen način sedi? Zravnano, sključeno,...? Glede tega izreza je v svetu filma precej nesporazumov, saj anglosaksonska literatura uporablja tri različne izraze. Meje vidnega kota pri teh izrazih niso jasno ali eksplicitno določene, v splošnem pa vsi izrazi označujejo umestitev osebe v prostoru. Ta izraz najpogosteje uporabljamo kot prevod izraza FULL SHOT (celopostavni posnetek) za tisti izrez, kjer vidimo človeško figuro v celoti.
TOTAL / P 1 - 4 / Wide shot / Long shot
Če umeščamo osebo v prostor posežemo po izrazih WIDE SHOT (široki izrez) in LONG SHOT (dolgi posnetek). Slednja se po navadi uporabljata kadar oseba ne zavzema celotne višine izreza temveč je umeščena v prostor. Predvsem starejše snemalce in direktorje fotografije boste slišali uporabiti tudi izraz PANORAMA. Izrez panorama je sicer najširši v svetu filma. Uporabljamo ga za predstavitev prostora - po navadi narave, kjer razkrijemo okolico v kateri se zgodba dogaja. V televizijskem svetu pa osebo umeščamo v prostor z izrazi P 1, P 2, P 3 in P 4. Pri tem bodite RES pozorni na to, da za te izreze uprobaljamo ARABSKE ŠTEVILKE in ne rimskih kot je to definirano za ožje izreze s katerimi opisujemo dele človeške figure. Izrez TOTAL torej pomeni umestitev osebe ali objekta v prostoru. Pomaga pri orientaciji gledalca, da zve, KJE se oseba nahaja. Z njim povežemo osebo in lokacijo.
POVZETEK
Prvenstvena (1) naloga režiserja je, da s pomočjo izrezov gledalcu pokaže KAJ in KJE se dogaja. Pri tem velja načelo, da široki izrezi (po TV sistemu od P(0) do P(4) razkrivajo prostor, ožji v katerih vidimo človeško postavo in njen del (po TV sistemu od P(0) do P(IV) razkrivajo dejanja protagonistov, bližnji posnetki (detajli, po TV sistemu od P(IV) do P(VI)) pa dajejo poudarke. Drugo (2) napotilo, ki ga predlagata Košir in Žižek je, da za široke izreze gledalec potrebuje več časa, da jih dojame, zaradi tega morajo biti daljši. Trajati morajo dlje. In tretjič (3): Kadar isto osebo prikažemo v več posnetkih naj bo vsak posnetek drugačnega izreza. Vendar Košir in Žižek svarita pred uporabo skrajnih prehodov (npr. iz TOT na DET).
[1] Klasifikacija izrezov je povzeta po Filmska režija od posnetka do posnetka (Film Directing Shot by Shot - Visualizing from Concept to Screen, Katz, S., D., Studio City, Michael Wise Productions, 1991). Obstajajo še drugačna pojmovanja, ki se po večini razlikujejo samo po razdelanosti (vmesnih stopnjah), ponavadi pa ne po poimenovanju. Televizijske posnetke povzemamo po Žižek, F. in Košir, I., Kako narediti televizijsko oddajo, Ljubljana: RTV Slovenija in Univerza v Ljubljani, 2003.
[2] Košir, Žižek, prav tam, str. 26
[2] Košir, Žižek, prav tam, str. 26