Vsak fotograf vam lahko pove, da je osvetljevanje tisto, ki naredi razliko.
Fotografija potrebuje umetnika, ki zna krmiliti svetlobo.
Robert Bonhomme, ameriški modni fotograf
Fotografija potrebuje umetnika, ki zna krmiliti svetlobo.
Robert Bonhomme, ameriški modni fotograf
Optične lastnosti svetlobe
Optične lastnosti svetlobe smo poimenovali zato, da bi jih ločili od drugih lastnosti. Zdi se nam namreč pomembno, da dodelimo posebno težo tistim spoznanjem o svetlobi, ki najbolj vplivajo na fotografijo in osvetljevanje. Optične lastnosti so že takšne, da bi jih moral poznati vsak fotograf ali snemalec. In še več kot to. Samo naštevanje zakonitosti barve svetlobe (oziroma njene temperature) nikakor ni dovolj, da ustvarite najboljšo fotografijo pri določenih pogojih. Te lastnosti svetlobe morate imeti »v krvi«, morajo vam biti tako domače, da boste na njih pozabili, da boste tudi brez njih delovali. Šele ko boste pravila tako dobro poznali in obvladovali, da o njih ne boste več niti razmišljali, šele tedaj boste naredili prvi korak na dolgi poti do izjemnega fotografa. Žal: brez milosti, brez popuščanja. Poglavje, ki je pred vami, je bistveno. To znanje bo odločalo o tem, koga bo podjetje zaposlilo. Vas ali koga, ki te stvari pozna. Odločalo bo o tem, koliko boste lahko zaračunali za vašo fotografijo, predvsem pa bo odločalo o tem, kako kakovostna bo vaša fotografija.
Poglavje, ki je pred vami, vam bo pomagalo pridobiti samozavest: ko boste navedeno znanje osvojili, boste vedeli, da lahko posnamete najboljšo fotografijo ali posnetek ob danih svetlobnih pogojih. Še več! Vedeli boste tudi to, kako lahko sicer slabe svetlobne pogoje izkoristite v svoj prid, kako lahko na videz nemogoče razmere uporabite in naredite izjemno fotografijo tam, kjer bodo vsi drugi odnehali. Ta pot ni lahka. Ta pot je težka, na njej se boste morali pogosto soočiti sami s seboj in z načinom dela, na katerega ste navajeni, a obvladovanje vam bo prineslo trajno zadovoljstvo; nikoli več ne boste čakali na rezultate, nikoli več se ne boste spraševali, zakaj je fotografija tako čudna. Delali boste odlične fotografije, pridobljeno znanje vam bo pomagalo, da boste lahko stopili med »deset odstotkov najboljših«. Poglavje, ki je pred vami, vam bo pomagalo pridobiti samozavest: ko boste navedeno osvojili boste vedeli, da lahko posnamete najboljšo fotografijo ali posnetek ob danih svetlobnih pogojih. Še več! Vedeli boste tudi to, kako lahko svetlobne pogoje izkoristite v svoj prid. Naučili dr boste kako lahko (na videz) nemogoče razmere uporabite in naredite izjemno fotografijo tam, kjer bodo vsi drugi odnehali.
Kadar govorimo o optičnih lastnostih svetlobe, govorimo predvsem o tistih njenih fizikalnih zakonitostih, ki najbolj vplivajo na proces fotografiranja in fotografu (ali snemalcu) omogočajo ustvarjalno izražanje skozi medij. Najpomembnejše optične lastnosti svetlobe, ki jih izkoriščamo v fotografiji in pri snemanju so: (1) intenzivnost in svetlost, (2) koherenca ali kakovost, (3) temperatura in (4) smer.
Poglavje, ki je pred vami, vam bo pomagalo pridobiti samozavest: ko boste navedeno znanje osvojili, boste vedeli, da lahko posnamete najboljšo fotografijo ali posnetek ob danih svetlobnih pogojih. Še več! Vedeli boste tudi to, kako lahko sicer slabe svetlobne pogoje izkoristite v svoj prid, kako lahko na videz nemogoče razmere uporabite in naredite izjemno fotografijo tam, kjer bodo vsi drugi odnehali. Ta pot ni lahka. Ta pot je težka, na njej se boste morali pogosto soočiti sami s seboj in z načinom dela, na katerega ste navajeni, a obvladovanje vam bo prineslo trajno zadovoljstvo; nikoli več ne boste čakali na rezultate, nikoli več se ne boste spraševali, zakaj je fotografija tako čudna. Delali boste odlične fotografije, pridobljeno znanje vam bo pomagalo, da boste lahko stopili med »deset odstotkov najboljših«. Poglavje, ki je pred vami, vam bo pomagalo pridobiti samozavest: ko boste navedeno osvojili boste vedeli, da lahko posnamete najboljšo fotografijo ali posnetek ob danih svetlobnih pogojih. Še več! Vedeli boste tudi to, kako lahko svetlobne pogoje izkoristite v svoj prid. Naučili dr boste kako lahko (na videz) nemogoče razmere uporabite in naredite izjemno fotografijo tam, kjer bodo vsi drugi odnehali.
Kadar govorimo o optičnih lastnostih svetlobe, govorimo predvsem o tistih njenih fizikalnih zakonitostih, ki najbolj vplivajo na proces fotografiranja in fotografu (ali snemalcu) omogočajo ustvarjalno izražanje skozi medij. Najpomembnejše optične lastnosti svetlobe, ki jih izkoriščamo v fotografiji in pri snemanju so: (1) intenzivnost in svetlost, (2) koherenca ali kakovost, (3) temperatura in (4) smer.
Učne vsebine
Prvi vsebinski sklop obravnava nekatera spoznanja o tem, kako intenzivnost svetlobe vpliva na končni videz motiva. Izvedeli boste, kako svetloba upada in v kakšni povezavi je spreminjanje intenzivnosti svetlobe z razdaljo do svetlobnega vira in z drugimi kreativnimi elementi, na primer z vrednostjo zaslonke ali osvetlitvenim časom.
Osvetljevanje lahko določene podrobnosti razkrije ali pa jih zakrije. Lahko jih naredi nevidne ali pa poudari. Osnovno orodje za poudarjanje ali zakrivanje detajlov je prav kakovost svetlobe. Kakovost preprosto pomeni, kako trde ali mehke sence izrisuje svetlobni vir. Za svetlobo pravimo, da je trda ali mehka, čeprav bi bilo pravilneje, ko bi rekli, da je trda ali mehka osvetlitev.
Temperatura svetlobe je tista njena značilnost, s pomočjo katere približamo barve na fotografiji ali posnetku takšnim, kot smo jih videli v času, ko smo naredili posnetek. Človeško oko barvam prilagaja, kamera ali digitalni fotoaparat pa ne. Pri snemanju ali fotografiranju je zato še zlasti pomembno, da poznate barvno temperaturo svetlobnega telesa, ki ga uporabljamo za osvetljevanje (pa naj bo to halogensko svetilo, oblačno nebo ali sončna svetloba) in da znate izbrati ustrezen film za ustrezno barvno temperaturo. Pri digitalnih aparatih pa morate znat pravilno nastaviti belino.
V tem vsebinskem sklopu se bomo srečali z vrstami svetlobnih virov glede na namembnost in smer. Kakšna je denimo razlika, če svetilo postavimo za motiv ali če motiv osvetlimo od spredaj, od strani, od zgoraj ali čisto od spodaj. Vsaka postavitev svetila namreč s seboj prinaša povsem drugačen videz končne podobe. Videz, ki ga je mogoče predvideti in uporabiti, da z njim izrazimo tisto kar želimo povedati.
Osvetljevanje lahko določene podrobnosti razkrije ali pa jih zakrije. Lahko jih naredi nevidne ali pa poudari. Osnovno orodje za poudarjanje ali zakrivanje detajlov je prav kakovost svetlobe. Kakovost preprosto pomeni, kako trde ali mehke sence izrisuje svetlobni vir. Za svetlobo pravimo, da je trda ali mehka, čeprav bi bilo pravilneje, ko bi rekli, da je trda ali mehka osvetlitev.
Temperatura svetlobe je tista njena značilnost, s pomočjo katere približamo barve na fotografiji ali posnetku takšnim, kot smo jih videli v času, ko smo naredili posnetek. Človeško oko barvam prilagaja, kamera ali digitalni fotoaparat pa ne. Pri snemanju ali fotografiranju je zato še zlasti pomembno, da poznate barvno temperaturo svetlobnega telesa, ki ga uporabljamo za osvetljevanje (pa naj bo to halogensko svetilo, oblačno nebo ali sončna svetloba) in da znate izbrati ustrezen film za ustrezno barvno temperaturo. Pri digitalnih aparatih pa morate znat pravilno nastaviti belino.
V tem vsebinskem sklopu se bomo srečali z vrstami svetlobnih virov glede na namembnost in smer. Kakšna je denimo razlika, če svetilo postavimo za motiv ali če motiv osvetlimo od spredaj, od strani, od zgoraj ali čisto od spodaj. Vsaka postavitev svetila namreč s seboj prinaša povsem drugačen videz končne podobe. Videz, ki ga je mogoče predvideti in uporabiti, da z njim izrazimo tisto kar želimo povedati.
V vednost
Ponovno poudarjamo: v resnici ne gre za prave »optične« zakonitosti. To je le ime, ki poudari in klasificira določene lastnosti. Gre bolj za različne vidike uporabe svetlobe v ustvarjalne namene. Te zakonitosti bi lahko navajali tudi skupaj s fizikalnimi lastnostmi, toda zaradi pomembnosti njihove izrazne moči, smo se odločili, da jih predstavimo združene v eno poglavje.
Napotilo
Optične lastnosti svetlobe bomo predstavili skozi praktični primer. Da nam bo lažje smo izbrali področje fotografije. Seveda pa bi povsem enostavno lahko tudi zamenjali medij in izbrali film. V obeh primerih sledimo organskemu postopku. Ali pa recimo raje življenskosti situacije. Svetlobo bomo namreč analizirali (in razgradili na sestavne dele) tako kot to počnemo pri opazovanju, ko sledimo štirim osnovnim korakom: URAVNAVANJE SVETLOSTI, RAZPRŠENOSTI, TEMPERATURE in SMERI. To ne pomeni, da boste v tem vrstnem redu tudi osvetljevali. Osvetljevanje je stvar vsakokratne situacije in - resnici na ljubo - praviloma res ni pomembno s čim začnemo.
Vendar pa pozor! Kljub temu, da resda lahko za vsako svetilo posebej opredelimo optične lastnosti svetlobe, na tem mestu še ne govorimo o osvetljevanju, ampak o SVETLOBI. Kar pomeni, da boste vsa ta spoznanja sami prenesli v praktično situacijo. Spoznanja o optičnih lastnostih svetlobe namreč lahko uporabite tako za analizo fotografije, posnetka ali slikarskega dela kot tudi za osvetljevaje. Najprej pa si oglejte fotografijo spodaj!
Vendar pa pozor! Kljub temu, da resda lahko za vsako svetilo posebej opredelimo optične lastnosti svetlobe, na tem mestu še ne govorimo o osvetljevanju, ampak o SVETLOBI. Kar pomeni, da boste vsa ta spoznanja sami prenesli v praktično situacijo. Spoznanja o optičnih lastnostih svetlobe namreč lahko uporabite tako za analizo fotografije, posnetka ali slikarskega dela kot tudi za osvetljevaje. Najprej pa si oglejte fotografijo spodaj!
Pazljivo si oglejte podobo in razmislite kaj »ni prav«. Slika deluje umetno predvsem zaradi nepravilno nastavljene intenzivnosti svetlobe. Iz vsakdanje izkušnje vemo, da svetloba v notranjosti pogosto ni enakovredno močna svetlobi zunaj. V našem primeru pa je celo močnejša! Opazovalec se torej vpraša: odkod prihaja ta dodatna svetloba? Že tukaj torej lahko opozorimo na očitno neskladje. In v naslednjem poglavju na razloge zakaj do njega pride.