"Kdo bi verjel, da tako majhen prostor lahko vsebuje podobo celotnega vesolja? O vsemogočen postopek! Kakšen talent je potreben, da prodreš v naravo na takšen način? Kateri jezik je sposoben razkriti takšen čudež? Nikakršen! To je tisto kar vodi človekovo razpravo k Božanskemu. Tukaj so oblike, tukaj barve, tukaj vse podobe, vsakega koščka skrčene v eno samo točko. O kako veličastna je ta točka!"
Leonardo Da Vinci o Cameri Obscuri (1452 - 1519)
Leonardo Da Vinci o Cameri Obscuri (1452 - 1519)
Temna soba (camera obscura)
POVZETEK
Camera obscura (ali temna soba po slovensko) pravimo vsaki napravi, ki izkorišča lastnost svetlobe, da skozi mahno luknjico preslika podobo na drugi strani. Praviloma gre za potemnjeno škatlo, katere stena je nasproti luknjica pobarvana na belo. Velikost camere obscure ni vnaprej določena. Uporabna je v velikosti škatle za čevlje ali letalskega hangarja. V tem učnem poglavju boste zvedeli kaj je to camera obscura in katera načela uravnavajo njeno delovanje. Z malo ustvarjalnosti pa boste lahko svojo camero obscuro ustvarili tudi sami.
ZGODBA O TEMNI SOBI
Nekoč pred davnimi, davnimi časi je za devetimi gorami in mnogo dolinami vmes živel mlad fant. Bil je precej pretkan. Ker ni bil posebej nadarjen za risanje, pa še nekaj malega lenobe je bilo v njem, obenem pa mu ni bilo do tega, da bi bil reven kot cerkvena miš, je prišel na zanimivo zamisel.
Ravno se je dobro udinjal za vajenca pri znamenitem mojstru slikarju in vedel je, da se da s slikanjem zaslužiti precej denarja. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi šel skozi dolgotrajno šolanje pri katerem je šlo večino časa za to, da si mojstru mešal jajčni beljak in oljne barve. Pa je zviti vajenec takole nekoč ležal v travi in modroval o življenju, vesolju in sploh vsem. S seboj je imel nekaj papirja in oglja za skice, pa kot smo povedali se mu ni ravno ljubilo s tem ukvarjati. Ko se je ravno dobro ulegel, da bi ponovno razmislil o vsem skupaj ga je – glej ga zlomka – presenetila nevihta.
Vajenec se je zatekel v bližnjo votlino, kjer je bilo resda bolj suho, celo nekaj stelje je našel v enem izmed kotov in ker dež ni kazal nobenih namenov, da kani kmalu ponehati se je kar zleknil in malo zalegel. Za vogalom, da ga ne bi namočilo. Prav zoprno je namreč pihalo in vodno ujmo nosilo tudi v votlino. Fant je kmalu zaspal in medtem, ko je sanjal sladke sanje o bogastvu (in mojstrovi hčerki, ki mu je bila na skrivaj kar precej všeč) je nevihta ponehala, popoldane se je prevesilo v večer in seveda se je tudi sonce spustilo nizko nad obzorje.
Svetloba je bila res lepa. Pokrajina zunaj tudi. Stena kjer je možakar spal pa prav lepa in ravna, v votlini je bilo temno, le drobne luknjice med skalami so prepuščale ozke snope svetlobe. Ko se je možakar vendarle prebudil je presenečno najprej pomislil, da je že noč, potem pa se je vendarle spomnil dogodkov, ki so ga pripeljali v votlino. Ozrl se je okoli sebe in presenečen obstal!
Na steni za njim je bila na glavo obrnjena izrisana podoba pokrajine zunaj. Prelepa s soncem obsijana. Ves začuden je opazoval podob na steni. Takšna lepota, čarobne barve, odtenki svetlobe ... Možakar je imel srečo, sicer z našo zgodbico ne bi bilo nič. Kot smo že omenili je imel pri sebi papir in oglje. Hitro je papir prilonil na steno in prišel prerisovati. Seveda ni potrebno posebej poudarjati kako čudovita je bila njegova slika.
Mojster osupnil in kar ni mogel verjeti kakšen napredek je pokazal sicer leni vajenec Poln navdušenja ga je znova in znova pošiljal na samostojne izlete (in pozneje drago prodajal njegove slike) in vajenec se je vsakokrat znova vrnil z prečudovitimi podobami. Hitro je ugotovil, da nevihta nima nobene povezave s podobo na steni. Da pa je pomembno, da je popoldan. A Mojster je pričenjal sumiti, da ni vse tako kot je treba. Prej kot vajenec je spoznal, da slednji riše pravzaprav eno samo podobo. V povsem enaki svetlobi.
Sledil je svojemu vajencu in njegova skrivnost je bila hitro razkrita, vajenec odpuščen, mojster pa je sam posegel po tej tehniki in ker je bil moder in pameten mož jo je hitro tudi izpopolnil.
Kaj se je zgodilo z vajencem zgodovina ne poroča, vendar sklepamo, da je postal pravnik in je mojstra tožil zaradi kršitve patentnih pravic, mu pobral polovico premoženja in se za nameček še oženil z njegovo hčerko. S tem bomo pa vse skupaj prepustili zgodovini, vam pa bomo zastavili tisto ključno vprašanje na katerega je moral odgovoriti mojster preden je lahko v praksi uporabljal odkritje mladega vajenca.
Kaj menite, zakaj je v votlini nastala podoba? Kako danes rečemo takšni »napravi«? Danes takšno napravo imenujemo Camera obscura. In kateri so ključni elementi za nastanek podobe? Najprej je to tema. Potem je to svetla podlaga v tej »temni sobi« (to namreč pomeni izraz »camera obscura«) in slednjič je to drobna odprtina skozi katero se podoba v zunanjosti preslika na podlago v notranjosti.
Samo v vednost: mojstru iz naše zgodbe je bilo ime Leonardo da Vinci. Vse ostalo je plod domišljije.
Ravno se je dobro udinjal za vajenca pri znamenitem mojstru slikarju in vedel je, da se da s slikanjem zaslužiti precej denarja. A kaj, ko mu ni bilo do tega, da bi šel skozi dolgotrajno šolanje pri katerem je šlo večino časa za to, da si mojstru mešal jajčni beljak in oljne barve. Pa je zviti vajenec takole nekoč ležal v travi in modroval o življenju, vesolju in sploh vsem. S seboj je imel nekaj papirja in oglja za skice, pa kot smo povedali se mu ni ravno ljubilo s tem ukvarjati. Ko se je ravno dobro ulegel, da bi ponovno razmislil o vsem skupaj ga je – glej ga zlomka – presenetila nevihta.
Vajenec se je zatekel v bližnjo votlino, kjer je bilo resda bolj suho, celo nekaj stelje je našel v enem izmed kotov in ker dež ni kazal nobenih namenov, da kani kmalu ponehati se je kar zleknil in malo zalegel. Za vogalom, da ga ne bi namočilo. Prav zoprno je namreč pihalo in vodno ujmo nosilo tudi v votlino. Fant je kmalu zaspal in medtem, ko je sanjal sladke sanje o bogastvu (in mojstrovi hčerki, ki mu je bila na skrivaj kar precej všeč) je nevihta ponehala, popoldane se je prevesilo v večer in seveda se je tudi sonce spustilo nizko nad obzorje.
Svetloba je bila res lepa. Pokrajina zunaj tudi. Stena kjer je možakar spal pa prav lepa in ravna, v votlini je bilo temno, le drobne luknjice med skalami so prepuščale ozke snope svetlobe. Ko se je možakar vendarle prebudil je presenečno najprej pomislil, da je že noč, potem pa se je vendarle spomnil dogodkov, ki so ga pripeljali v votlino. Ozrl se je okoli sebe in presenečen obstal!
Na steni za njim je bila na glavo obrnjena izrisana podoba pokrajine zunaj. Prelepa s soncem obsijana. Ves začuden je opazoval podob na steni. Takšna lepota, čarobne barve, odtenki svetlobe ... Možakar je imel srečo, sicer z našo zgodbico ne bi bilo nič. Kot smo že omenili je imel pri sebi papir in oglje. Hitro je papir prilonil na steno in prišel prerisovati. Seveda ni potrebno posebej poudarjati kako čudovita je bila njegova slika.
Mojster osupnil in kar ni mogel verjeti kakšen napredek je pokazal sicer leni vajenec Poln navdušenja ga je znova in znova pošiljal na samostojne izlete (in pozneje drago prodajal njegove slike) in vajenec se je vsakokrat znova vrnil z prečudovitimi podobami. Hitro je ugotovil, da nevihta nima nobene povezave s podobo na steni. Da pa je pomembno, da je popoldan. A Mojster je pričenjal sumiti, da ni vse tako kot je treba. Prej kot vajenec je spoznal, da slednji riše pravzaprav eno samo podobo. V povsem enaki svetlobi.
Sledil je svojemu vajencu in njegova skrivnost je bila hitro razkrita, vajenec odpuščen, mojster pa je sam posegel po tej tehniki in ker je bil moder in pameten mož jo je hitro tudi izpopolnil.
Kaj se je zgodilo z vajencem zgodovina ne poroča, vendar sklepamo, da je postal pravnik in je mojstra tožil zaradi kršitve patentnih pravic, mu pobral polovico premoženja in se za nameček še oženil z njegovo hčerko. S tem bomo pa vse skupaj prepustili zgodovini, vam pa bomo zastavili tisto ključno vprašanje na katerega je moral odgovoriti mojster preden je lahko v praksi uporabljal odkritje mladega vajenca.
Kaj menite, zakaj je v votlini nastala podoba? Kako danes rečemo takšni »napravi«? Danes takšno napravo imenujemo Camera obscura. In kateri so ključni elementi za nastanek podobe? Najprej je to tema. Potem je to svetla podlaga v tej »temni sobi« (to namreč pomeni izraz »camera obscura«) in slednjič je to drobna odprtina skozi katero se podoba v zunanjosti preslika na podlago v notranjosti.
Samo v vednost: mojstru iz naše zgodbe je bilo ime Leonardo da Vinci. Vse ostalo je plod domišljije.
UČNE VSEBINE
Najnovejše raziskave v resnici kažejo na to, da je že veliki slikar Carravagio uporabljal pri slikanju camero obscuro z vgrajeno lečo. Skrivnost njegovh slik, ki žarijo z nenavadno svetlobo, naj bi bila tudi uporaba posebnega luminiscenčnega prahu narejenega iz kresničk, vendar pa je to že druga zgodba.
Načela delovanja so bila poznana že dolga stoletja. Tako zahodni filozofi kot tisti z daljnega vzhoda so pisali o napravah s katerimi je mogoče predvsem gledati v sonce in bodisi opazovati njegov mrk ali druge nebesne pojave. Tedaj seveda ni nikomur prišlo na misel, da bi napravo uporabljal za risanje – navsezadnje so bile slikarske tehnike še tako v povojih, da to ni imelo tudi nobenega smisla. V resnici se zato prvikrat prične uporabljati v namene slikanja šele v renesansi, prav omenjeni Leonardo da Vinci velja za enega prvih slikarjev, ki jo je uporabljal v ta namen. Uporabnost camere obscure se je nato zares razmahnila v osemnajstem stoletju, ko so bile prenosne naprave že opremljene z lečami.
Camera obscura (latinsko temna soba) je predhodnica sodobnega fotoaparata. V osnovi je to škatla, ki je v notranjosti počrnjena, skozi majhno odprtino pa vanjo vdirajo svetlobni žarki. Na njeni zadnji steni nastane obrnjena slika predmeta pred odprtino. (vir: Wikipedija)
DEJAVNOSTI in NALOGE
Opište delovanje camere obscure!
Zakaj menite, da se za camero obscuro v angleščini uporablja izraz "pinhole camera"?
Razložite zakaj v cameri obscuri vidimo sliko obrnjeno na glavo!
Preberite si članek o tem kako lahko svoj digitalni aparat uporabite kot camero obscuro in si nato zamislite kako bi takšno camero obscuro uporabili v digitalni fotografiji!
Kaj menite, za kakšne motive je primerna uporaba camera obscura?
Oglejte si fotografijo narejeno s camero obscuro in razčlenite elemente, ki jo ločujejo od fotografij narejenih z objektivi.
Zakaj menite, da se za camero obscuro v angleščini uporablja izraz "pinhole camera"?
Razložite zakaj v cameri obscuri vidimo sliko obrnjeno na glavo!
Preberite si članek o tem kako lahko svoj digitalni aparat uporabite kot camero obscuro in si nato zamislite kako bi takšno camero obscuro uporabili v digitalni fotografiji!
Kaj menite, za kakšne motive je primerna uporaba camera obscura?
Oglejte si fotografijo narejeno s camero obscuro in razčlenite elemente, ki jo ločujejo od fotografij narejenih z objektivi.
Katere so ključne pomankljivosti fotografiranja s Camero Obscuro?
Kako menite, da bi jih lahko odpravili?
Ovrednotite spodnjo fotografijo z vidika optičnih lastnosti svetlobe!
Kako menite, da bi jih lahko odpravili?
Ovrednotite spodnjo fotografijo z vidika optičnih lastnosti svetlobe!
KLJUČNE BESEDE
Udinjati se
udínjati se -am se nedov. in dov. (í) 2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja / udínjati nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle // dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje
Stelja
stélja -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja 2. nar. praprot: nažeti steljo
Ujma
újma -e ž (ū) knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo: pokrajino je prizadela ujma; povodenj, suša in druge ujme / vodna, vremenska ujma // dogodek, pojav, ki povzroča veliko trpljenje: lakota, vojska in druge ujme / ekspr. snubce pobil je ošabne, ki ujma bili so za hišo (Homer — A. Sovre
(vir: SSKJ)
udínjati se -am se nedov. in dov. (í) 2. opravljati priložnostno delo za plačilo: udinjati se na ladji, po hišah / udinjati se za domačega učitelja / udínjati nekdaj jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: ob novem letu udinjajo nove hlapce in dekle // dajati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: revni starši so otroke udinjali za pastirje in pestunje
Stelja
stélja -e ž (ẹ́) 1. kar se uporablja za pripravljanje ležišča domačim živalim: grabiti, napravljati steljo; iti v gozd po steljo; uporabiti slamo za steljo; nastiljati z bukovo, smrekovo steljo; gozdna stelja 2. nar. praprot: nažeti steljo
Ujma
újma -e ž (ū) knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo: pokrajino je prizadela ujma; povodenj, suša in druge ujme / vodna, vremenska ujma // dogodek, pojav, ki povzroča veliko trpljenje: lakota, vojska in druge ujme / ekspr. snubce pobil je ošabne, ki ujma bili so za hišo (Homer — A. Sovre
(vir: SSKJ)
ALI STE VEDELI?
Da camere obsure še vedno lahko najdete v muzejih, zabaviščnih parkih in drugih podobnih lokacijah. Oglejte si prispevek Morgan Brimont o obisku ene izmed takšnih naprav v Mülheimu.
Da je bila največja fotografija narejena s camero obscuro izdelana leta 2006 v letalskem hangarju na letališču El Toro v Kaliforniji. Fotografija meri kar 10 x 34 metrov. Nastala je kot del projekta imenovanega Human Legacy in jo danes imenujejo kar The Great Picture (veličastna slika).
Da je število fotografij od leta 1999 do 2011 naraslo z 86 milijard na 380 milijard?
Da vsak dan objavimo na fejsbuku preko 300 miljonov fotografij?
Da vsako sekundo objavimo 26 fotografij na instagram?
Da kar deset odstotkov mamic vsak dan objavi fotografijo svojega otroka?
(vir: http://www.slideshare.net)
Da je število fotografij od leta 1999 do 2011 naraslo z 86 milijard na 380 milijard?
Da vsak dan objavimo na fejsbuku preko 300 miljonov fotografij?
Da vsako sekundo objavimo 26 fotografij na instagram?
Da kar deset odstotkov mamic vsak dan objavi fotografijo svojega otroka?
(vir: http://www.slideshare.net)
V VEDNOST
Camero obscuro si lahko izdelate tudi sami in jo uporabite za fotografiranje. Obiščite spletno stran Justina Quinnellyja z naslovom Pinhole Photography, kjer se lahko seznanite tudi z drugimi vidiki sodobne uporabe camere obscure.