"Gre za to, da ugotoviš kaj se lahko zgodi znotraj izreza.
Ko postaviš okvir okoli tega, spremeniš vsebino."
Garry Winogrand, ameriški fotograf (1928 - 1984)
Ko postaviš okvir okoli tega, spremeniš vsebino."
Garry Winogrand, ameriški fotograf (1928 - 1984)
Kaj pomeni izraz namembnost. Pomeni preprosto uporabnost. Kdaj in v kakšnih okoliščinah bomo določen izrez uporabili. V kakšnem sosledju si lahko sledijo izrezi, kakšna je njihova spročilna vrednost. Seveda velja tudi na tem mestu podobno kakor drugod: ni zacementiranih pravil. Oziroma recimo drugače: nobeno pravilo ni vklesano v kamen. Film je mlada umetnost. Komajda dobrih sto let nas spremlja in pravila, ki obvladujejo vizualni medij so še vedno v povoju. Nekatera so se uveljavila kot splošna, pogosto uporabljana, druga pa še čakajo na svoje mesto. A naj bo tako ali drugače: spoznanja, ki jih nizamo v pričujočem gradivu so posledica opažanj. Kaj se uporablja, kaj deluje? Ućinek, ki ga dobimo z določeno tehniko je poznan. To ne pomeni, da si ne morete zmisliti novega ali drugačnega. To preprosto pomeni, da ga lahkko uporabite, ko ga potrebujete. Če ga ne ... potem ha izpustite. Predvsem pa se ga ne oklepajte.
Razmerje izrezov
Kadar povezujemo tri osnovne izreze v prizor ali sekvenco imamo na voljo dve osnovni pravili: (1)induktivni način in deduktivni način. Od konkretnega k splošnemu (dedukcija) in od splošnega h konkretnemu (indukcija). Obe pravili sta enako uporabni, bolj razširjen je induktivni, kjer najprej umestimo gledalca v prostor (pokažemo kje je smo) in se šele na to gibljemo h podrobnostim. Prednost drugega načina je, da dogajanje razkriva postopoma (primer za tovrstno razkrivanje podatkov so ameriške grozljivke). S tem lahko ustvarjamo napetost, utesnjen občutek pri gledalcu, njegovo notranjo napetost lahko na primer podaljšujemo s tem, da mu ne razkrijemo lokacije (kraja) dogajanja. Gledalec ne ve, kje se nahaja, ne ve kaj se bo zgodilo, saj ima omejen dostop do informacij. Po prvem načinu pa posežemo, kadar ne želimo tako izrazite komunikacije z gledalcem. Ti trije izrezi sicer lahko stojijo tudi “sami zase”, vendar “delujejo” šele v povezavi eden z drugim.
Osnovna kompozicijska orodja so BLIŽNJI IZREZ, SREDNJI IZREZ, in VELIKI IZREZ. Ti trije izrezi nam omogočajo osnovno komunikacijo z gledalcem. Gledalca umestijo v kraj dogajanja. Mu razkrijejo prostor ali ozadje, kjer se zgodba odvija. So osnovni gradniki, ki pa zares delujejo šele v povezavi eden z drugim. Kaj to pomeni? Predvsem to pomeni, da označujejo RAZMERJE in delujejo šele ko jih uporabimo skupaj. Tvorijo torej prostorsko kontinuiteto ali sosledje. Uporabljamo jih lahko za nekaj tako velikega kot je sončni sistem (OZVEZDJE - SONČNI SISTEM - PLANET) ali nekaj tako majhnega kot je bucika (ŠKATLA BUCIK - BUCIKA - GLAVICA BUCIKE).
Študija primera
Primer iz sveta filma je film Kota Zabriskie (Zabriskie point, Michelangelo Antonioni, 1967), ki se začne z nekaj minut dolgo sekvenco obrazov študentov na zborovanju. Kamera se hitro premika od obraza do obraza, grobo prekinjena, brez reda in brez logike. Vendar je s tem režiser ustvaril vzdušje napetosti, čeprav se pravzaprav “nič ne dogaja”. Šele pozneje nas režiser umesti v prostor, kjer zborovanje poteka in razkrije tudi ozadje zborovanja.
Namig
Način pripovedovanja, kjer se gibljemo od splošnega h konkretnemu velja za bolj “naravnega”. Predvsem zaradi tega, ker je to način na katerega človek spoznava svojo okolico. Najprej zagledamo travnik in šele ko nekaj pritegne našo pozornost, se premaknemo bližje, denimo k cvetlici na kateri opazimo žuželko. Ker v življenju spoznavamo svet na takšen način, je obratni proces nekako “nenaraven” in pri pretirani uporabi lahko sam na sebi pritegne pozornost, ter zbega gledalca.
MODUL 09
Glavni posnetek
S pomočjo širokega posnetka lahko torej zlahka analiziramo dogajanje v prizoru. Film mora teči. Dogajanje se mora razvijati. Pri situaciji, kjer se liki sicer gibljejo na svojem položaju, ne pa tudi premikajo iz položaja na položaj in kjer kamera miruje, v takšnih situacijah se moramo zanesti na gibanje med posnetki, na različne vzorce urejanja posnetkov in njihovega povezovanja v prizore.
Film Bolj čudno od raja (Stranger than Paradise, Jim Jarmusch, 1984) je v celoti posnet z glavnimi posnetki (posnetek-sekvence).
Pri takšni situaciji pa moramo zagotoviti, da imamo več tovrstnih posnetkov, saj nam le ti zagotavljajo dinamiko v filmu in raznolikost. Naloga glavnega posnetka je, da posname celotno dogajanje z enega položaja kamere. Kadar se igralci premikajo z enega položaja na drugega, je lahko tovrstni posnetek dovolj in ni nobene potrebe, da dogajanje prekinemo z drugimi - bližnjimi - posnetki. Kadar pa imamo pasivno dogajanje - brez premikanja igralcev - pa je tovrstni način podajanja informacij le redko dovolj zanimiv, da pritegne pozornost gledalca in jo ohrani tudi ves čas prizora.
Slovenski filmski režiser Janez Lapajne pogosto uporablja glavni posnetek kot osrednje izrazno sredstvo. Posnetek iz filma Osebna prtljaga (Triglav film, 2010)
Edina izjema je morda situacije, kjer sta dogajanje ali dialog tako dramatično močna in polna pomena, da bi vsakršni prehodi na bližnje posnetke zmotili tok dogajanja. V nadaljevanju si oglejte spodnje tri primere, ki so jih posneli študentje različnih filmskih šol po svetu. Posnetki so v angleškem jeziku, spletne strani pa se bodo odprle v novem oknu ali zavihku.
|
Z izrazom GLAVNI POSNETEK (master shot) izrazom označujemo posnetek celotnega dogajanja, neprekinjeno, iz enega samega položaja kamere.Obstaja več razlogov za uporabo tega posnetka.
Prvi (1) razlog je ta, da nam nudi pregled nad dogajanjem. V njem zajamemo celotno dogajanje, položaje in gibanje oseb. Pri urejanju lahko pozneje katerikoli drug posnetek kombiniramo s tem posnetkom. Drugi (2) razlog je, da najbolje prikaže premike likov na lokaciji. Tretji (3) razlog je, da nam lahko služi kot delovni posnetek, kjer lahko pozneje služi za analizo dogajanja. Je imel igralec kozarec v levi roki ali v desni. Ga je odložil na to mizo ali na drugo? Najpogostejše izvedbe glavnega posnetkaGIBANJE
Kadar se kamera v glavnem posnetku primerika imamo na razpolago več možnosti. Te možnosti sicer podrobneje obravnavamo pri poglavju o filmskem gibu. Na tem mestu pa lahko izpostavimo tri ključne pristope: kamera iz roke, steadicam ali dolly. Kamera se v tem primero pogosto le počasi premika okoli osrednjega dogajanja in je s tem pogosto v funkciji objektivnega homodiegetičnega pripovedovalca. Več o tem lahko zveste v poglavju o filmskem pogledu. Kadar se kamera premika so igralci osvetljeni za eno postavitev. Kar pomeni, da igralci morebiti v določenih segmentih ne boto optimalno osvetljeni. A nič za to. Namesto brezhibne televizijske slike lahko posežete po večji izraznosti tovrstnega pristopa. STATIČNI POSNETEK Statični posnetek je najpogostejša izvedba glavnega posnetka. Kamera je postavljena na položaj idealnega opazovalca tako, da zajema celotno dogajanje. Med dogajanjem se ne premika, izrez se ne popravlja. To izvedbo najpogosteje uporabimo pri preprostih dogajanjih kot so recimo kosilo v restavraciji, večerja, pogovori. Pri tem pristopu je potrebno paziti, da kamera ne beleži svetlobnih virov in drugih elementov prizorišča, ki niso del zgodbe. Najpogosteje uporabimo širokokotni objektiv, kamera se ne osredotoča na podrobnosti. le te dodamo pozneje z vstavljenimi posnetki. POSNETEK-SEKVENCA, POSNETEK-PRIZOR Gre za poseben tip pripovedil kjer se celotno dogajanje odvije v enem samem posnetku. Ta priztop pogosto uporabimo kadar želimo umestiti lik v določeno specifično okolje in razkriti kako se v njem znajde. Nekateri režiserji so poznani po tej pripovedni tehniki. Ta pristop je postal še posebej popularen v osemdesetih in devetdesetih s pojavom steadicama. Pri poglavju o filmskem gibu podrobneje raziskujemo ta pristop. Študija primeraOglejte si film Bolj čudno od raja (Stranger Than Paradise, Jim Jarmusch, 1984) in opazujte na kakšne načine režiser mojstrsko uporablja glavni posnetek.
|
Napotilo!
Ne zamenjujte GLAVNEGA POSNETKA z drugimi podobnimi izraznimi sredstvi, denimo z UMESTITVENIM ali OTVORITVENIM POSNETKOM ali posnetek-sekvenco. Slednji je vezan na pripoved, glavni posnetek pa je vezan na LOKACIJO snemanja oz. dogajanja. Glavni posnetek je lahko hkrati tudi umestitveni ali otvoritveni posnetek. Vendar pa je slednji le prvi v zaporedju posnetkov določene sekvence. Glavni posnetek prikaže celotno dogajanje na določeni lokaciji ali znotraj določenega časovnega okvira. Glavni posnetek je torej v pripovednem smislu skorajda izključno vezan pa PRIZOR in ne SEKVENCO. Le redki režiserji (Lapajne, Jarmusch, Haneke) postavijo dogajanje v filmu tako, da prizor hkrati tvori tudi sekvenco. V tem primeru glavni posnetek določa celotno sekvenco.
MODUL 10
Umestitveni posnetek (establishing shot)
Otvoritveni posnetek (opening shot)
UMESTITVENI POSNETEK je ponavadi prvi posnetek v zaporedju posnetkov določenega prizora, lahko tudi sekvence. Njegova naloga je vsebinske narave, saj gledalcu omogoča orientacijo, kje se bo dogajanje odvijalo. Umestitveni posnetek je ponavadi - ni pa nujno - širok posnetek lokacije. Lahko je to tako širok posnetek, kot je podoba drobne hiše na podeželju ali pa samo ena soba v hiši (če se je dogajanje že pred tem prizorom odvijalo na isti lokaciji. Umestitveni posnetek ni nujno en sam. Lahko gre tudi za zaporedje več posnetkov, ki predstavijo lokacijo.
Umestitveni posnetek iz filma Iztrebljevalec (Blade Runner, Ridley Scott, 1980)
Preberite si članek Establishing Shot (v angleščini), ki predstavi pomen umestitvenega posnetka. V njem zveste zakaj in kako z umestitvenim posnetkom opredelimo kraj in čas dogajanja pripovedi. Članek se bo odprl v novem oknu ali zavihku.
Odličen umestitveni posnetek v filmu Okrožje 9 (District Nine, Neill Blomkamp, 2009).
Z umestitvenim posnetkom lahko vpeljemo predvsem LOKACIJO, STALIŠČE oz GLEDIŠČE LIKA ali določen KONCEPT. Zapomnite si, da posnetki vzpostavljajo medsebojno povezavo in so zato najmočnejše orodje v rokah veščega filmskega ustvarjalca. močni posnetki bodo vzpostavili močno povezavo. Tako med posnetki kot tudi na ravni interakcije med gledalcem in filmom. Film je vizualni medij in njegov jezik je VIZUALNI JEZIK. To pomeni, da se izražamo s sliko.
|
Začetek prizora ali sekvence pomeni način kako like oz. dogajanje vpeljemo v strukturo obstoječih posnetkov v filmu. Ponavadi se dialog ne začne sredi stavka. Vpeljemo ga z vizualno predstavitvijo. Lika se srečata, pogovarjata in nato ločita. Primere, kjer se junaka že poznata - še več, kjer tudi gledalec pozna lokacijo in like v filmu - bomo predstavili v nadaljevanju. Kadar postavljamo prizor se moramo vedno vprašati kakšna je njegova vloga v širšem okviru. Vsako dogajanje - podobno kakor vsaka zgodba - ima svoj začetek (uvod), jedro in konec (zaključek). UMESTITVENI posnetek nas vpelje v kraj in čas dogajanja, OTVORITVENI pa v samo dogajanje. Oglejte si izjemen von Trierjev prispevek k otvoritvenim posnetkom. Film Evropa (Lars von Trier, 1991).
OTOVORITVENI POSNETEK je po navadi tisti posnetek s katerim odpremo film ali dejanje. Je okno ali so vrata v zgodbo. Je praviloma prvi posnetek v zaporedju posnetkov. Njegov pomen je vezan na PRIPOVED in ne vizualno lokacijo. Za razliko od umestitvenega posnetka, ki opredeljuje LOKACIJO dogajanja, OTVORITVENI posnetek opredeljuje VSEBINO prizora ali sekvence, dejanja ali filma. Otvoritveni in umestitveni posnetek sta pogosto vezana na posamezni strukturni element. Umestitveni posnetek je praviloma prvi posnetek v sekvenci, medtem ko je otvoritveni posnetek bolj vezan na širši element. Dejanje ali film. To je relativno ohlapno pravilo, saj pogosto združimo obe poimenovanji v enem samem posnetku. Otvoritveni posnetek je seveda lahko hkrati tudi umestitveni posnetek.
Otvoritveni posnetek filma Terminator 2 (Terminator 2, James Cameron, 1991).
Otvoritveni posnetek filma Modri žamet (Blue velvet, David Lynch, 1986) ponuja izjemen kontapunkt idiličnega ameriškega predmestja z brutalnostjo podpovršinskih medosebnih odnosov.
Otvoritveni posnetki so izrednega pomena. Morebiti lahko rečemo kar ključnega. So vrata v zgodbo. otvoritveni posnetek je prvi okus filma, določi temo in toanliteto. Pogosto so kritično orodje pri karakterizaciji likov. Dobro zasnovan in izveden posnetek lahko doseže več kot slabo uresničen prizor! Ni treba, da je pol posebnih učinkov in nabit z akcijo. Biti pa mora močan.
Ameriški režiser in producent George Lucas je še posebej znan po zelo konvencionalni uporabi umestitvenih posnetkov. še posebej je to očitno v prvih treh delih (I-III) sage Vojna zvezd (Star Wars).
|
MODUL 11
|
Študije primeraKadar uporabimo posnetek preko rame moramo razmisliti kje se nahaja težišče pozornosti. Želimo usmeriti gledalčevo pozornost na ramena (tetovažo) ali sogovornika. V tem primeru ozadje.
Posnetek preko ramena lahko uporabimo tudi kadar lik v filmu ne sodeluje aktivno v dogajanju temveč je v vlogi opazovalca. V tem primeru praviloma uporabimo izrez v katerem razkrijemo identiteo opazovalca. Pomembno je, da je opazovalec v funkciji pripovedi. Posnetek je iz filma Vse o Evi (All about Eve, Joseph L. Mankiewicz, 1950, 20th Century Fox)
Takšni posneti so tisto področje, kjer se ustvarjalec lahko aktivno izraža. Poiščite v filmih, ki jih gledate zanimive pristope k uresničitvi posnetka preko rame. (Misfits, Howard Overman, 2009 - )
V vednost!Pri tem pristopu je zelo pomembno, da - za razliko od splošnega prepričanja - pogosto ne gre za prvo osebni pogled temveč za omejeno tretjeosebno (homodiegetično) pripoved. Več o pomenu tega izreza in njegovi uporabnisti z vidika naratologije lahko zveste v učnem programu NARATOLOGIJA. Na tem mestu želimo le opozoriti, da ta pogled le redkokdaj predstavlja položaj dejanskega lika v filmu. Gre predvsem za postavitev pri kateri postavimo gledalca na mesto nevidnega opazujočega lika ZNOTRAJ pripovedi. A ker ga drugi liki ne vidijo je to še vedno HOMODIEGETIČNA (tretjeosebna) pripoved.
|
MODUL 12
Posebni izrezi v funkciji pripovedi
|
Sklepni učni modul vsebinskega sklopa o namembnosti filmskih izrezov posvečamo posebnim pristopom. Govorimo o mejnem področju, ki se navezuje na vsebine o urejanju posnetkov, postavitvi kamere in filmskem pogledu. Pa še kakšne bi se našle. Na tem mestu obravnavamo samo tiste pristope, ki so pretežno vezani na spoznanja o postavitvi izreza. Vizualni preskok na tem mestu denimo omenjamo, ker je potrebno za takšen pristop postaviti ustrezen izre. Dasiravno sam po sebi seveda postopek sodi k poglavju o urejanju posnetkov. Podobno velja tudi za krožni posnetek, ki sam na sebi zagovoto z vsebinskega vidika sodi k poglavju o gibanju kamere. O teh izrezih in pristopih bomo seveda govorili še v nadaljevanju in na drugih področjih. Na tem mestu jih predstavljamo z vidika njihove vloge pri postavitvi izreza.
|
PREMOSTITVENI POSNETEK (bridging shot)
VIZUALNI PRESKOK (jump cut)
KROŽNI POSNETEK (arc shot, spinning shot)
MIMOBEŽNI POSNETEK (passing shot)
ODMIK (cutaway shot)
VSTAVLJENI POSNETEK (insert Shot)
VIZUALNI PRESKOK (jump cut)
KROŽNI POSNETEK (arc shot, spinning shot)
MIMOBEŽNI POSNETEK (passing shot)
ODMIK (cutaway shot)
VSTAVLJENI POSNETEK (insert Shot)
MODUL 12-1
Premostitveni posnetek (bridging shot)
Med primere premostitvenih posnetkov sodijo denimo ponovna uporaba umestitvenega posnetka za lokacijsko re-orientacijo, ura ali listki koledarja za minevanje časa. Vendar pa si zapomnite:najboljši premostitveni posnetki so tisti, ki jih narekuje vsebina. Kar pomeni, da so zamišljeni že pred snemanjem in so vsebinsko povezani z dogajanjem. V znanstvenofantastični seriji Voyager denimo pogosto uporabljajo to tehniko, da z njo nakažejo ogajanje na različnih lokacijah vesoljske ladje. Toda prav lahko bi uporabili tudi povsem drugačen pristop in kot premostitveni posnetek uporabili katero drugo tehniko.
Premostitveni posnetek deluje najbolje, kadar ga narekuje vsebine. Če želimo denimo pokazati, da je lik v filmu dolgo časa pred televizijskim zaslonom lahko pokažete posnetek kako se miza polni s pločevinkami pijače. Ali kako se skleda s čipsom prazni. Za premostitveni posnetek lahko izkoristimo kostume (obleka se naguba, čevlji se obrabijo, ...), uporabimo lahko ličila (maska na obrazu se spremeni, lik dobi podočnjake, ...). Vse te tehnike delujejo bodisi same na sebi ali v kombinaciji z drugimi. Podobno kot VIZUALNI PRESKOK je tudi premostitveni posnetek zelo vezan na urejanje posnetkov in le pogosto nastopa sam. Praviloma gre za zaporedje posnetkov s katerim pokažemo želeno. Kadar govorimo o nakazovanju minevanja časa (o tem obširneje govorimo pri poglavju o urejanju posnetkov) seveda ne moremo mimo - sploh v tem pogledu - še vedno izjemnega filma Državljan Kane (Citizen Kane, Orson Welles, 1941). Poglejte si spodnji posnetek in presodite kaj prikazuje? Kako se je Orson Welles lotil prikaza minevanja časa? |
Premostitveni posnetek je lahko en ali več posnetkov v zaporedju, s katerim ponazarjamo prostorsko/časovne preskoke. Povedano drugače: če želimo pokazati, da je v filmu minilo nekaj časa ali da se zgodba odvija na drugi lokaciji lahko namesto podajanja informacije skozi dialog uporabimo posnetek, ki to nakazuje. Premostitveni posnetek uporabimo tudi kadar želimo povezati dva posnetka, ki sicer ne moreta slediti drug drugemu. Tipičen primer za to je denimo skok čez os. Več o tem vnaslednjem učnem sklopu, kjer obravnavamo kombinacije povezovanja med posnetki.
Katere so torej najpogostejše (klišejske) tehnike, ki jih lahko opazimo v filmih? Zagotovo je to pretapljanje slikeali zatemnitev/odtemnitev slike. Relativno pogost je tudi zasuk z izbrisom. Izpeljanka tega je tudi zameglitev in odmeglitev slike. V vseh teh primerih vidimo, da premostitveni posnetek gradi na paru posnetkov. Prvi nakazuje zaključek in drugi odpre novo lokacijo ali drug čas. Še ena pogostoa (bolj sodobna) tehnika je denimo t.i. time lapse fotografija. Gre za pospešen posnetek dogajanja v naravi (vrtenje zvezd, dan postane noč, noč postane dan, premikanje oblakov, ...).
|
MODUL 12-2
Vizualni preskok (jump cut)
Vizualni preskok (Jump Cut) je bliskovit preskok v času, kjer lokacija ostaja ista. Je prehod iz enega posnetka v drug posnetek v katerem prekinemo (sicer) neviden tok dogodkov. Redkeje s tem izrazom lahko označujemo tudi podobno skokovit prehod iz ene lokacije na drugo. Kljub temu, da vizualni preskok pogosto pripisujejo avtorju francoskega novega vala Jean-Luc Godardu in predvsem njegovemu filmu Do zadnjega diha (À bout de souffle, 1960) je bila ta tehnika uporabljana že pred tem. Uporabljal jo je že vsaj Georges Méliès na začetku devetnajstega stoletja in za njim nekateri avtorji ruske montažne šole. Vendar pa je res, da je bil prav Godard tisti, ki jo je uporabil zavestno, z namenom prekinitve nevidnega toka dogajanja. Ker je tehnika tako nenaravna in tako vizualno močna se tudi v pripovednem filmu danes uporablja le v "majhnih dozah", pogosto za ponazoritve posebnih stanja zavesti.
|
Napotila za pripravo vizualnega preskoka |
MODUL 12-3
|
Izpeljanka KROŽNEGA POSNETKA je tudi t.i. bullet time. Za razliko od splošnega prepričanja pa ta tehnika v celovečerneam pripovednem filmu ni bila prvikrat uporabljena v Matrici (The Matrix, brata Wachowski, 1999) temveč dve leti pred tem v filmu Izgubljeni v vesolju (Lost in Space, Stephen Hopkins, 1998). Je pa res, da si je prav s filmom Matrica prislužil svetovno prepoznavnost. Sicer pa je bila ta tehnika uporabljena že tudi pred tem - denimo v videospotu Like a Rolling Stoneskupine Rolling Stones, ki ga je leta 1995 posnel Michel Gondry.
|
MODUL 12-4
|
Mojstra mimobežnih posnetkov sta zagotovo ameriška režiserja Wes Anderson in Paul Thomas Anderson. Oglejte si dve študiji primera: kolaž mimobežnih posnetkov v filmih Paul Thomas Andersona in oglasno spooročilo Wesa Andersena.
|
MODUL 12-5
Odmik (cutaway)
Veliko režiserjev še vedno zagovarja teorijo, da jenajbolje dialog posneti enem samem dolgem, statičnem posnetku. Za to obstajata dva razloga. Prvi (1) – manj pomemben – je ekonomske narave: ena postavitev kamere in eni svetlobni pogoji so cenejši. Drugi (2), bolj prefinjen, ki se ga pogosto ne zavedajo niti režiserji sami, pa izhaja iz tradicije. Tradicije, po kateri so prvi igralci in režiserji prihajali iz gledališča. Igralci lahko v tem primeru nastopajo kakor v gledališču. Danes je seveda drugače, toda ta način se še vedno prenaša z ene generacije režiserjev na drugo. Če smo pošteni lahko rečemo, da v resnici včasih deluje, toda večina dogajanja v filmu je preveč pestra, da bi se lahko prikovali samo na takšen način režije. Pri takšnem pristopu nam - neodvisno od glavnega posnetka - pridejo prav posetki, ki se vsebinsko navezujejo na dogajanje glavnem posnetku. Z vsebinsko utemeljnim posnetkom odmaknemo gledalca v fiktivni svet likov v filmu. S takšnim posnetkom film preskoči v drugo resničnost: abstraktno resničnost likov. Posnetki v tem primeru ponujajo okno v junakovo doživljanje filmske zgodbe. Lahko delujejo kontrapunktno ali harmonično. Se pravi, da podkrepijo vsebino ali jo zanikajo. V tem pogledu so ti posnetki sorodni VSTAVLJENIM posnetkom. Toda posnetek z odmikom se nanaša pogosto na zasuk kamere. pri tem se vsebina odmaknjenega posnetka pogosto nahaja na isti lokacijim odmik pa je izveden znotraj posnetka. Pogosto torej nimamo reza ali drugegafilmskega ločila. Odmik je torej posnetek, ki dopolni alinadgradi glavni posnetek. Odmik prikazuje tisto, česar gledalec ne more videti v posnetku. Uporabljamo ga še zlasti tedaj, kadar se vrstica v dialogu navezuje na nekaj, kar ni prisotno v izrezu.
|
Izjemna nelinearna pripoved, ki gradi na nezanesljivem pripovedovalcu (Rashōmon, Akira Kurosawa, 1950).
ODMIK se pogosto uporablja tudi pri naratologiji in sicer praviloma za prikaz nečesa kar se je zgodilo v preteklosti, ali pa nečesa, kar se šele bo zgodilo. Če se igralca pogovarjata o nečem, kar so bo zgodilo lahko prikažemo posnetek njune vizije. Če se pogovarjata o preteklem dogodku - ki ga gledalec pozna ali pa ne - lahko ta dogodek prikažemo. Lahko ga prikažemo takšnega kot je, ali pa takšnega kot ga vidi lik v filmu. Najbolj drzna izpeljanka te metode je morda filmRašomon (Rashōmon, Akira Kurosawa, 1950). Zgodba filma je samo ena, toda povedana je štirikrat - z gledišča vsakega njenega protagonista. Tako na primer režiser - medtem ko obtoženi morilec na policiji pripoveduje svojo plat zgodbe - prekine njegovo pripoved s posnetkom druge verzije dogajanja.
Film Rašomon je prosto dostopen na spletnem kanalu YouTube. Lahko pa si ga tudi prenesete v boljši kakovosti, če kliknete tukaj.
Študija primera : ODMIK V PRIPOVEDIVzemimo za primer starša, ki sta se odpravila zvečer ven, denimo v gledališče. Mama je zaskrbljena, ker sta otroke pustila same doma, mož jo tolaži, da naj bo mirna, ker otroci spijo. Temu posnetku sledi posnetek divje zabave doma ali pa dejanski posnetek otrok, ki spijo ko angelčki. Spet imamo možnost izbire - odvisno od zgodbe - ali bo odmik uporabljan kot kontrapunkt ali kot harmoničen posnetek.
|
MODUL 12-6
|
Oglejte si zanimiv britanski film Vstavki (Inserts, John Byrum, 1975). Film opisuje pornografsko filmsko industrijo v ZDA v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Naslov filma pa se navezuje prav na vstavljene posnetke na katerih pravilo gradijo pornografski filmi. V filmu so odlično zaigrali Richard Dreyfuss, Veronica Cartwritgh in Bob Hoskins.
|
Za presekat
V tem učnem sklopu smo si pogledali predvsem različne namene s katerimi lahko uporabimo določen izrez. Učni sklop sestavlja pet modulov v katerih smo obravnavali RAZMERJE IZREZOV. Kako si izrezi sledijo med seboj? Pri tem smo povedali, da imamo dva ključna pristopa: deduktivni in induktivni pristop in da je "naravnejši" deduktivni, kjer se gibljemo od splošnega h konkretnemu. V nadaljevanju smo predstavili pomen in vlogo GLAVNEGA IZREZA. Povedali smo, da je njegova prvenstvena vloga v tem, da je izhodišče iz katerega gradimo zaporedje dogajanja v določenem prizoru. Glavni posnetek je torej posnetek neprekinjenega dogajanja v celoti. Za tem smo si pogledali UMESTITVENI in OTVORITVENI POSNETEK in poudarili njun pomen za filmsko pripoved. Povedali smo, da s prvim umestimo gledalca v čas in prostor, z drugim pa ga vpeljemo v pripoved. Naš četrti modul je obravnaval POSNETEK PREKO RAME. V njem smo izpostavili ključne značilnosti in namen tovrstnega pristopa. V zadnjem učnem modulu pa smo si pogledali nekatere POSEBNE IZREZE V FUNKCIJI PRIPOVEDI. Našteli smo jih kot PREMOSTITVENI POSNETEK, VIZUALNI PRESKOK, KROŽNI POSNETEK, MIMOBEŽNI POSNETEK, ODMIK in VSTAVLJENI POSNETEK. V nadaljevanju pa vas vabimo, da se seznanite še z nekaterimi možnimi kombinacijami posnetkov. V tem učnem sklopu si bomo pogledali predvsem kaj smemo, česa ne smemo in kdaj lahko postavljena pravila prekršimo.
Dejavnosti
1.
Oglejte si odlomek iz filma Bogovi in pošasti (Lara Lacijan, Vid Merlak, 2013), ki so ga posneli dijaki SMGŠ pri pouku in naštejte katere postavitve izreza ali vrste izrezov so dijaki uporabili.
2.
DIALOG
Zamislite si dialog. Ni potrebno, da je to visoko umetniško delo. Preprost pogovor med dvema osebama. Če nimate idej pobrskajte po književnosti ali dramatiki. Zagotovo najdete primerno gradivo.
Razdelajte dialog po posnetkih. Zastavite si preprosto vprašanje: koga boste prikazovali in koliko časa. Kateri del dialoga bo v sliki oseba A in v katerem delu dialoga bo prikazana oseba B
Za vsak posnetek določite izrez v skladu s spoznanji iz unega sklopa klasifikacija filmskih izrezov.
Oglejte si odlomek iz filma Bogovi in pošasti (Lara Lacijan, Vid Merlak, 2013), ki so ga posneli dijaki SMGŠ pri pouku in naštejte katere postavitve izreza ali vrste izrezov so dijaki uporabili.
2.
DIALOG
Zamislite si dialog. Ni potrebno, da je to visoko umetniško delo. Preprost pogovor med dvema osebama. Če nimate idej pobrskajte po književnosti ali dramatiki. Zagotovo najdete primerno gradivo.
Razdelajte dialog po posnetkih. Zastavite si preprosto vprašanje: koga boste prikazovali in koliko časa. Kateri del dialoga bo v sliki oseba A in v katerem delu dialoga bo prikazana oseba B
Za vsak posnetek določite izrez v skladu s spoznanji iz unega sklopa klasifikacija filmskih izrezov.